2 Korinčanom 5 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Vemo namreč to: če razpade naša zemeljska hiša, ki je le šotor, imamo v nebesih božjo zgradbo, hišo, ki je niso naredile človeške roke in je večna.

2Zato tudi v tem svojem stanju hrepenimo in si vroče želimo kar po vrhu obleči naše nebeško bivališče,

3seveda, če se tudi izkažemo, da smo oblečeni in ne goli.

4Dokler namreč živimo v tem šotoru, vzdihujemo in tlači nas, ker se ne bi radi slekli, ampak bi se radi kar povrh oblekli, tako da bi življenje použilo to, kar je umrljivo.

5Tisti pa, ki nam je to željo vsadil, je Bog, in on nam je za jamstvo dal Duha.

6Vedno smo polni zaupanja, čeprav vemo, da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v telesu,

7saj le v veri potujemo in ne v gledanju.

8Vendar zaupamo in si želimo, da bi se izselili iz telesa in se vselili h Gospodu.

9Zato si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč, bodisi da živimo v telesu bodisi da se izselimo.

10Vsi se bomo namreč morali prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo.

Služabnik sprave

11Ker torej vemo, kaj je strah pred Gospodom, skušamo ljudi prepričevati. Bog pa nas pozna in upamo, da nas pozna tudi vaša vest.

12S tem se vam nočemo ponovno opravičevati, marveč vam ponujamo oporo, da boste lahko ponosni na nas, da boste imeli kaj odgovoriti tistim, ki so ponosni le na zunaj, v srcu pa ne.

13Če sem bil namreč ves iz uma, sem bil zaradi Boga, če pa smo pametni, smo zaradi vas.

14Kristusova ljubezen nas sili k temu spoznanju, da je eden umrl za vse in so zato umrli vsi.

15Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več sebi, ampak tistemu, ki je zanje umrl in vstal.

16Zato odslej nikogar več ne poznamo po človeško. Čeprav smo Kristusa poznali po človeško, ga zdaj ne poznamo več tako.

17Če je kdo v Kristusu, je nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo!

18Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave.

19Vsekakor pa je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih grehov, nam pa naložil, da oznanimo besedo sprave.

20V Kristusovem imenu smo torej poslani, kakor če bi Bog opominjal po nas: v Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se z Bogom.

21Iz njega, ki ni poznal greha, je za nas napravil greh, da bi mi v njem postali božja pravičnost.