Razodetje 7 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih

1Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih vogalih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo ne na morje ne v katerokoli drevo.

2Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga. Z mogočnim glasom je zavpil štirim angelom, katerim je bila dana oblast, da pustošijo zemljo in morje:

3»Ne pustošite ne zemlje ne morja ne dreves, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.«

4In slišal sem število zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vse rodov Izraelovih sinov:

5iz Judovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih,

iz Rúbenovega rodu dvanajst tisoč,

iz Gádovega rodu dvanajst tisoč,

6iz Áserjevega rodu dvanajst tisoč,

iz Néftalijevega rodu dvanajst tisoč,

iz Manásejevega rodu dvanajst tisoč,

7iz Símeonovega rodu dvanajst tisoč,

iz Lévijevega rodu dvanajst tisoč,

iz Isahárjevega rodu dvanajst tisoč,

8iz Zábulonovega rodu dvanajst tisoč,

iz Jožefovega rodu dvanajst tisoč,

iz Bénjaminovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih.

Množice iz vseh narodov

9Zatem se mi je prikazala velika množica, ki jè nihče ne bi bil mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palme.

10In vpili so z mogočnim glasom:

»Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi

na prestolu, in v Jagnjetu.«

11Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga:

12»Amen. Hvala in slava,

modrost in zahvala,

čast in moč ter oblast

našemu Bogu na veke vekov.

Amen.«

13Tedaj je spregovoril nekdo izmed starešin in mi rekel: »Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?«

14Rekel sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo.

15Zato stojijo pred božjim prestolom

in noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču;

in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi.

16Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni

in nič več jih ne bo žgalo sonce ne kakršnakoli pripeka.

17Zakaj Jagnje, ki sedi na sredi pred prestolom, jih bo paslo

in jih vodilo k izvirkom živih vodá;

in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«