Razodetje 18 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Padec Babilona

1Zatem sem videl drugega angela, ki se je spuščal z neba z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja.

2Z mogočnim glasom je zaklical:

»Padel je, padel véliki Babilon ter postal bivališče besov,

zatočišče vseh nečistih duhov,

pribežališče vseh nečistih ptic,

in pribežališče vseh živali, ki so nečiste in mrzke,

3ker so vsi narodi pili od vina

njegovega razbrzdanega nečistovanja,

kralji zemlje so nečistovali z njim

in trgovci zemlje so obogateli

od njegovega silnega razkošja.«

4Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel:

»Pojdi stran od njega, ljudstvo moje,

da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih

in da te ne prizadenejo njegove šibe!

5Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba

in Bog se je spomnil njegovih krivic.

6Izplačajte ga, kakor je sam izplačal,

in povrnite mu dvojno po njegovih delih.

Dvojno mu nalijte v čašo, v katero je sam nalival.

7Kolikor si je privoščil sijaja in naslad,

toliko muk in bridkosti mu prizadenite.

Zakaj v svojem srcu pravi:

‘Sedim kakor kraljica,

nisem vdova

in ne bom okusila bridkosti.’

8Zaradi tega bodo v enem samem dnevu prišle nadenj šibe:

smrt, žalost in lakota,

in bo sežgan v ognju.

Zakaj mogočen Gospod je Bog, ki ga je sodil.«

9Kralji zemlje, ki so nečistovali in se naslajali z njim, bodo jokali in žalovali za njim, ko bodo videli dim njegovega požara.

10Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

Babilon, mogočno mesto,

zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!«

11Tudi trgovci zemlje jočejo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga:

12blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja;

13pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, govedi in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških bitij.

14»Sadeži, ki se jih je veselila tvoja duša,

so izginili,

ves sijaj in ves blesk

je odpadel od tebe

in nikoli več ga ne bodo našli.«

15Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali

16ter govorili:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

ki si bilo oblečeno v tančico,

v bager in škrlat,

bleščeče okrašeno z zlatom,

z dragimi kamni in biseri,

17zakaj v eni uri je bilo uničeno tolikšno bogastvo!«

Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj, vsi pomorniki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč

18ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: »Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?«

19Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

ki so od njegovega razkošja

obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju,

zakaj v eni uri je bilo spremenjeno v puščavo!

20Razveselite se nad tem mestom, nebesa,

sveti, apostoli in preroki,

ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!«

21Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč:

»S takšnim zamahom bo vržen Babilon, véliko mesto,

in ga ne bo več najti.

22V tebi se ne bo več slišal

glas harfistov in godcev,

piskačev in trobentačev.

V tebi se ne bo našel več

noben umetnik kakršnekoli stroke.

V tebi se ne bo več slišal

ropot mlina.

23V tebi ne bo več svetila

luč svetilke.

V tebi se ne bo več slišal

glas ženina in neveste.

Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje

in tvoje čarovnije so zapeljale vse narode.

24V njem se je našla kri prerokov in svetih

ter vseh, ki so bili umorjeni na zemlji.«