Galačanom 3 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Postava ali vera

1O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?

2Rad bi zvedel od vas samo tole: Ste prejeli Duha, ker ste delali po postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?

3Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom?

4Ste toliko pretrpeli zaman? Ko bi vsaj bilo zaman!

5Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zato, ker ste delali po postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?

6Tako je bilo z Abrahamom, ki je veroval Bogu in mu je bilo to všteto v pravičnost.

7Spoznajte vendar, da so Abrahamovi sinovi tisti, ki verujejo.

8Sveto pismo je predvidelo, da bo Bog opravičil narode po veri, zato je napovedalo Abrahamu veselo novico: V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.

9Potemtakem so z verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni tudi tisti, ki verujejo.

10Vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave, pa zadene prekletstvo. Zakaj pisano je: Preklet naj bo vsak, ki ne vztraja pri izpolnjevanju vsega, kar je zapisano v knjigi postave.

11Da se nihče ne more opravičiti pred Bogom s postavo, je razvidno iz dejstva, da bo pravični živel iz vere.

12Postava pa je nekaj drugega kot vera. Ampak: Kdor jo bo spolnjeval, bo živel od nje.

13Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave s tem, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.

14To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel po Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli Duha, ki nam je bil obljubljen.

Postava in obljuba

15Naj vam, bratje, postrežem z navadnim zgledom. Pravnomočne oporoke nihče ne bo razveljavljal ali ji kaj dodajal, čeprav je samo človeško delo.

16No, obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu zarodu. Sveto pismo ne pravi »in zarodom«, kakor če bi šlo za mnoge, ampak in tvojemu zarodu, tako da gre za enega; in ta je Kristus.

17Pravim pa tole: Če je Bog prej naredil oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.

18Zakaj če dediščina izvira iz postave, ne izvira iz obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo.

19Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel zarod, kateremu je bila dana obljuba, razglasili pa so jo angeli po sredniku.

20Kjer je samo eden, ni srednika. Bog pa je eden.

Sužnji in sinovi

21Je torej postava zoper božje obljube? Nikakor ne! Zakaj opravičenje bi dejansko izviralo iz postave le, ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje.

22Tako pa je Sveto pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa.

23Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta.

24To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.

25Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico.

26Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa božji sinovi.

27Zakaj vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.

28Ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu.

29Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov zarod, po obljubi pa dediči.