2 Korinčanom 4 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Zaklad v lončenih posodah

1Ker imamo po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo, ne omagujemo.

2Odrekli smo se skrivnih del, ki bi se jih morali sramovati. Ne ravnamo zvijačno, tudi ne pačimo božje besede, marveč oznanjamo resnico in se pred Bogom priporočamo vsaki človeški vesti.

3Če je pa naš evangelij zakrit, je zakrit za tiste, ki so na poti pogubljenja,

4za nevernike, ki jim je bog tega sveta zaslepil um, tako da jim ne zasveti luč evangelija o veličastvu Kristusa, ki je podoba Boga.

5Saj ne oznanjamo sebe, ampak Gospoda Jezusa Kristusa, sebe pa le kot vaše služabnike zaradi Jezusa.

6Bog, ki je rekel: »Iz teme bo zasvetila luč,« je zasijal v naših srcih, da bi jasno spoznali veličastvo Boga, ki žari na obrazu Jezusa Kristusa.

7Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta obilna moč od Boga in ne od nas.

8Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo.

9Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, a nismo pobiti.

10Vedno nosimo v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se v našem telesu razodelo Jezusovo življenje.

11Čeprav še živimo, nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje razodelo v našem umrljivem telesu.

12Tako v nas deluje smrt, v vas pa življenje.

13Ker pa imamo istega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo in zato tudi govorimo.

14Vemo namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, tudi nas obudil z Jezusom in hkrati z vami postavil predse.

15Vse prenašamo zaradi vas, da bi milost po mnogih obogatila češčenje in prekipela v božjo slavo.

Življenje iz vere

16Zato ne zgubljamo poguma. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja.

17Naša sedanja lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero veliko, večno bogastvo slave,

18ker ne gledamo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je bežno, kar pa se ne vidi, je večno.