Filipljanom 3 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Resnično opravičenje

1Sicer pa, bratje moji, bodite veseli v Gospodu. Meni ni odveč, vam pa je v prid, da vam pišem iste stvari.

2Varujte se psov, varujte se sleparjev, varujte se oškrnjencev!

3Obrezanci smo namreč mi, ki služimo Bogu v njegovem duhu in se ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne zaupamo sami vase,

4čeprav bi jaz lahko zaupal tudi sam vase. Če kdo drug misli, da lahko zaupa vase, smem jaz to še bolj:

5obrezan sem bil osmi dan, sem iz izraelskega ljudstva, iz Bénjaminovega rodu, Hebrejec izmed Hebrejcev, po postavi farizej,

6po gorečnosti preganjalec Cerkve, neoporečen v pravičnosti, ki jo terja postava.

7Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo.

8Še več, za izgubo imam vse v primeri z vzvišenostjo spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za odmeček, da bi si prislužil Kristusa

9in se znašel v njem; ne s svojo pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz Boga in sloni na veri.

10Gre za to, da spoznam njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa mu postanem podoben v njegovi smrti

11in tako upam, da kako pridem do vstajenja od mrtvih.

Hitim proti cilju

12Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti. Pač pa se trudim, da bi to osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus.

13Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa rečem: pozabljam, kar je za menoj in se stegujem proti temu, kar je pred menoj,

14ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu.

15Zatorej vsi, kar nas je popolnih, imejmo to v mislih; če pa kaj drugače mislite, vam bo Bog razodel tudi to.

16Sicer pa napredujmo v isti smeri od tam, kamor smo prispeli.

17Vsi skupaj posnemajte mene, bratje, in se ozirajte po tistih, ki se vedejo po zgledu, ki ga imate v nas.

18Mnogi se namreč vedejo – večkrat sem vam jih že omenil, zdaj pa jih omenjam jokaje – kot sovražniki Kristusovega križa.

19Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, ponašajo se s tem, česar bi se morali sramovati, zagledani so v posvetnost.

20Naša domovina pa je v nebesih, odkoder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa.

21Ta bo z božjo močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno svojemu poveličanemu telesu.