1Glede malikom darovanega mesa! Vemo, da imamo vsi spoznanje. Spoznanje sámo napihuje, zida pa ljubezen.
2Če kdo misli, da kaj vé, še ni spoznal, kakor bi bilo treba vedeti.
3Če pa kdo ljubi Boga, ga tudi Bog pozna.
4O jedeh, ki so bile darovane malikom, pa vemo to: noben malik ne biva v svetu in noben bog; samo Eden je.
5Čeprav je veliko tako imenovanih bogov na nebu in na zemlji – in res je veliko bogov in gospodarjev –
6pa je vendar za nas en Bog, Oče, od katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.
7Vendar nimajo vsi spoznanja. Nekateri namreč, ki so bili vse do tega trenutka navajeni na malika, jedo meso, kot da bi bilo darovano malikom. In tako se njihova vest omadežuje, ker je pač slabotna.
8Toda jed nas ne bo približala Bogu. Če namreč ne jemo, nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši.
9Pazíte pa, da zavest o vaši svobodi ne bo v spotiko slabotnim!
10Če namreč kdo opazi tebe, ki imaš spoznanje, kako sediš v malikovalnici za mizo, ali ga ne bo njegova vest zavêdla, da bo jedel, kar je darovano malikom, ker je pač slaboten?
11Tako bo pač zaradi tvojega spoznanja propadel slabotni brat, ki pa je Kristus zanj umrl.
12Če tako grešite proti bratom in s tem prizadenete njihovo slabotno vest, grešite proti Kristusu.
13Zato pa: če jed pohujša mojega brata, nikoli več ne bom jedel mesa, da ne pohujšam svojega brata.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
