Apostolska dela 8 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Savel preganja Cerkev

1Savel je bil med tistimi, ki so odobravali ta uboj.

Tisti dan je nastalo veliko preganjanje Cerkve v Jeruzalemu. Vsi razen apostolov so se razkropili po krajih Judeje in Samaríje.

2Pobožni možje so pokopali Štefana in glasnó žalovali za njim.

3Savel pa je zatiral Cerkev; vdiral je v hiše, vlačil iz njih moške in ženske ter jih pehal v ječo.

Veselo oznanilo v Samaríji

4Tisti, ki so se razkropili, so vsepovsod oznanjali besedo.

5Filip je prišel v mesto Samaríjo in tam oznanjal Kristusa.

6Množice so enodušno prisluhnile Filipovim besedam. Poslušale so ga in gledale znamenja, ki jih je delal:

7veliko obsedencev so z glasnim krikom zapustili nečisti duhovi, veliko hromih in šepavih je bilo ozdravljenih.

8V mestu je zavladalo veliko veselje.

Čarodej Simon

9V mestu je živel mož po imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje med prebivalstvom Samaríje; govoril je, da je nekaj posebnega.

10Vsevprek ga je občudovalo, mlado in staro. Govorili so: »On je božja moč, ki se imenuje Velika moč.«

11Bili so njegovi privrženci, ker jih je že dolgo mešal s svojimi čarodejstvi.

12Ko pa so možje in žene začeli verjeti Filipu, ki jim je oznanjal besedo o božjem kraljestvu in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti.

13Tudi sam Simon je sprejel vero; dal se je krstiti in se oklenil Filipa. Gledal je znamenja in strmel nad velikimi čudeži, ki so se dogajali.

14Apostoli v Jeruzalemu so slišali, da je Samaríja sprejela božjo besedo; zato so tja poslali Petra in Janeza.

15Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha.

16Zakaj Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v imenu Gospoda Jezusa.

17Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.

18Ko je Simon videl, da apostola s polaganjem rok delita Svetega Duha, jima je prinesel denar

19in rekel: »Dajta tudi meni moč, da bo vsak, na kogar bom položil roke, prejel Svetega Duha!«

20Peter pa mu je rekel: »Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si božji dar lahko kupiš z denarjem!

21Ti nimaš deleža pri tem in ne pravice do tega, zakaj tvoje srce ni iskreno pred Bogom.

22Spreobrni se od svoje grdobije in prôsi Gospoda, morda ti odpusti namero tvojega srca!

23Vidim, da si poln grenkega žolča in ves v sponah krivičnosti.«

24Simon je odgovoril z besedami: »Molíta zame h Gospodu, da me ne bi zadelo kaj takega, kar sta rekla!«

25Potem ko sta izpričala in oznanila Gospodovo besedo, sta se napotila proti Jeruzalemu in ponesla veselo oznanilo v številne samaríjske vasi.

Filip in etiopski evnuh

26Gospodov angel je govoril Filipu z besedami: »Vstani in odpotuj proti jugu, k cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo!« Ta cesta je zapuščena.

27Filip je vstal in odpotoval. In glej, etiopski evnuh, dvorjan etiopske kraljice kandáke, ki je upravljal vso njeno zakladnico, se je vračal iz Jeruzalema, kamor je šel molit.

28Sedèl je na vozu in glasno bral preroka Izaija.

29Duh je rekel Filipu: »Pohíti in pridruži se temu vozu!«

30Filip je pritekel in ga je slišal, da bere preroka Izaija. Vprašal ga je: »Ali razumeš, kaj bereš?«

31Ta je odgovoril: »Kako naj bi razumel, ko me pa nihče ne pouči?« Povabil je Filipa, naj stopi na voz in prisede.

32Odlomek iz svetega spisa, ki ga je bral, se je glasil takole:

»Kakor jagnje so ga gnali v zakol,

in kakor ovca ne dá glasu, kadar jo strižejo,

tako tudi on ni odprl svojih ust.

33 Ker se je ponižal, je bila sodba nad njim razveljavljena.

Kdo bi mogel prešteti njegovo potomstvo?

Zakaj njegovo življenje je vzeto z zemlje …«

34Evnuh je ogovoril Filipa in rekel: »Prosim te, o kom govori tu prerok? O sebi ali o kom drugem?«

35Filip je spregovoril, izhajal je iz tega mesta v spisu, nato pa je navezal na veselo oznanilo o Jezusu.

36Ko sta potovala naprej, sta prišla do neke vode in evnuh je rekel: »Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?«

37Filip je rekel: »Če veruješ iz vsega srca, je to mogoče.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.«

38Vêlel je ustaviti voz, oba, Filip in evnuh, sta stopila v vodo in Filip ga je krstil.

39Ko pa sta stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa. Evnuh ga ni več videl; šel je veselo naprej po svoji poti.

40Filip pa se je znašel v Ašdódu in spotoma je v vsa mesta prinašal veselo oznanilo, dokler ni prišel v Cezaréjo.