Rimljanom 11 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Izraelov ostanek

1Vprašam torej: je mar Bog zavrgel svoje ljudstvo? Nikakor! Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov potomec, iz Bénjaminovega rodu.

2Bog ni zavrgel svojega ljudstva, ki si ga je bil izvolil od vsega začetka. Ali mar ne veste, kaj pravi Sveto pismo na tistem mestu, kjer Elíja kliče Boga proti Izraelu?

3»Gospod, pobili so tvoje preroke; razkopali so tvoje oltarje, jaz sem edini ostal in še meni strežejo po življenju.«

4Toda kaj mu odgovori božji glas? »Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso upognili kolen pred Báalom.«

5Prav tako se je tudi v sedanjem času rešil ostanek, ki je bil odbran po milosti.

6Če pa je bil odbran po milosti, ni bil po delih, sicer milost ne bi bila več milost.

7Kaj naj rečemo? Izrael ni dobil tega, kar je iskal, pač pa so to dobili izvoljenci. Vsi drugi pa so se zakrknili,

8kakor je pisano:

»Bog jim je dal duha omrtvelosti:

oči, da ne vidijo,

ter ušesa, da ne slišijo,

in to vse do današnjega dne.«

9David pa pravi:

»Njihova miza naj se jim

sprevrže v past in zanko,

v spotaknjenje in v povračilo,

10 oči naj jim otemnijo, da ne bodo videli,

in njihov hrbet za zmeraj upogni!«

Rešitev poganov

11Sprašujem torej: So se mar spotaknili tako, da so obležali za zmeraj? Nikakor ne! Vendar je zaradi njihovega padca odrešenje prešlo k poganom, da bi zbudilo njihovo ljubosumnost.

12Če pa je njihov padec postal bogastvo za svet in njihovo pomanjšanje bogastvo za pogane, kaj bo šele prineslo njihovo polnoštevilno spreobrnjenje!

13Vam, poganom, pa pravim: Kolikor sem apostol za pogane, častno spolnjujem svojo službo v upanju,

14da zbudim tekmovalnost svojih rojakov in rešim vsaj nekatere izmed njih.

15Zakaj če je njihovo zavrženje postalo sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje? Mar ne prehod od smrti k življenju?

16Če je kvas svét, bo sveto tudi testo; in če je korenina svéta, bodo svete tudi veje.

17Če pa so bile nekatere veje odlomljene in si bil ti, divja oljka, vcepljen na njihovo mesto in začel iz korenin črpati sočnost oljke,

18se ne prevzemaj na račun vej. Če pa se prevzemaš, vedi, da ne nosiš ti korenine, pač pa korenina nosi tebe.

19Gotovo boš rekel: »Veje so bile odlomljene zato, da bi bil jaz vcepljen.«

20Pravilno: odlomljene so bile zaradi nevere, ti pa stojiš zaradi vere. Zato se ne prepuščaj domišljavosti, ampak se boj!

21Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi ne bo prizanesel.

22Poglej torej, kako je Bog dober in strog: strog do tistih, ki so padli, dober pa do tebe, če ostaneš zvest božji dobroti, sicer boš tudi ti odsekan.

23Pa tudi oni bodo vcepljeni, če ne bodo vztrajali v svoji neveri, saj ima Bog moč, da jih ponovno vcepi.

24Če si bil torej ti odsekan z divje oljke, kateri si po naravi pripadal, in bil proti naravi vcepljen v žlahtno oljko, koliko bolj bodo ti, ki so iste narave, vcepljeni na lastno oljko!

Izraelovo spreobrnjenje

25Nočem namreč, bratje, da bi ne vedeli te skrivnosti, da se ne bi imeli za pametne: del Izraela se je zakrknil, dokler ne pristopijo k veri množice poganov.

26In tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano:

»S Síona bo prišel rešitelj,

odvrnil bo brezbožnost od Jakoba;

27 to bo moja zaveza z njimi,

ko bom odvzel njihove grehe.«

28Glede na evangelij so sovražniki, in to v vaš prid, glede na izvolitev pa jih Bog ljubi zaradi očetov;

29zakaj Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve.

30Kakor ste bili namreč vi nekoč Bogu neposlušni, sedaj pa ste zaradi njihove neposlušnosti dosegli usmiljenje,

31tako so sedaj tudi ti zaradi usmiljenja, ki ste ga bili deležni, postali neposlušni, da bi tudi oni prišli do usmiljenja.

32Bog je namreč vse uklenil v nepokorščino, da bi vsem izkazal usmiljenje.

33O globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova pota!

34 »Kdo je namreč spoznal Gospodovo misel?

Ali kdo mu je bil za svetovalca?

35 Ali mu je kdo prej kaj dal,

da bi moral dobiti povračilo?«

36Zakaj iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.