1Nato sem na nebu videl drugo znamenje, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Te so poslednje. Zakaj z njimi se je dopolnil božji srd.
2Videl sem tudi nekakšno stekleno morje, pomešano z ognjem. In tisti, ki so bili premagali zver in njen kip ter število njenega imena, so stali na tem steklenem morju, z božjimi harfami v rokah.
3Peli so pesem božjega služabnika Mojzesa in pesem Jagnjeta:
»Velika in čudovita so tvoja dela,
Gospod, Bog, vladar vesolja.
Pravična in resnična so tvoja pota,
kralj narodov!
4Kdo se ne bi bal, Gospod,
in ne slavil tvojega imena?
Zakaj ti edini si svet.
Vsi narodi bodo prišli
in se poklonili pred tabo,
ker so se razodele tvoje sodbe.«
5Zatem sem videl, kako se je v nebesih odprlo svetišče, v katerem je šotor pričevanja.
6Iz svetišča je stopilo sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Oblečeni so bili v čisto in bleščeče platno, čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi pasovi.
7Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.
8Božja slava in božja moč sta tedaj napolnili svetišče z dimom. In nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ne bi izpolnile sedmere šibe sedmih angelov.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
