Zefanija 2 - Chraska Bible（CHR）

1Zberite se, da, zberite se, o narod brezsramni,

2preden se uresniči, kar je ukrenjeno (tisti dan poleti mimo kakor pleve), preden pride nad vas togota srda Gospodovega, preden pride nad vas dan jeze Gospodove!

3Iščite Gospoda, vsi krotki v deželi, ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze Gospodove!

4 Iz 14,29–31; Jer 47,1–7; Ezk 25,15–17; Jl 4,4–8; Am 1,6–8; Zah 9,5–7 Kajti Gaza bo opuščena in Askelon bo puščava, iz Asdoda preženo prebivalce ob belem dne in Ekron bo izruvan.

5Gorje prebivalcem v pokrajini ob morju, narodu Keretejcev! Beseda Gospodova je zoper tebe, o Kanaan, dežela Filistejcev! pogubim te, da ne bode prebivalca!

6In pokrajina ob morju postane pašnik s kočami za pastirje in z ograjami za drobnico;

7in bode pokrajina za ostanek hiše Judove: po njej bodo pasli, v hišah askelonskih bodo zvečer počivali; kajti obišče jih Gospod, njih Bog, in nazaj pripelje njih ujetništvo.

8 Iz 15,1–16,14; 25,10–12; Jer 48,1–47; Ezk 25,8–11; Am 1,13–15; Jer 49,1–6; Ezk 21,33–37; 25,1–7; Am 1,13–15 Slišal sem zasmehovanje Moabovo in preklinjanje sinov Amonovih, s katerim so zasmehovali ljudstvo moje in sebe veličili proti njegovemu kraju.

91 Mz 19,24Zatorej, kakor res živim, govori Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Gotovo bode Moab kakor Sodoma in sinovi Amonovi kakor Gomora, koprivja posest in solne jame in večna puščava. Ljudstva mojega ostanek jih opleni in preostanek naroda mojega jih dobi v dedno last.

10To se jim zgodi za njih prevzetnost, ker so zasmehovali ljudstvo Gospoda nad vojskami in se proti njemu veličili.

11Strašen jim bode Gospod, kajti stori, da izginejo vsi bogovi zemlje; in po vseh otokih poganskih narodov ga bodo molili, vsakdo s svojega kraja.

12Iz 18,1–7Tudi vi, Etiopci, boste pobiti z mojim mečem.

13Iz 10,5–34; 14,24–27; Nah 1,1–3,19In on iztegne roko proti severu in uniči Asirijo in Ninive naredi v samoto, suho kakor puščava.

14In ležale bodo sredi mesta črede, vsake vrste živali; tudi pelikani in ježi bodo prenočevali na glavičih njih stebrov. Glas vetra bo pel v oknu, razvaline bodo na pragih, ker odtrgani so cedrovi obložci.

15To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.