Ezekiel 21 - Chraska Bible（CHR）

1In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

2Sin človečji, obrni obličje proti poldnevu in kapljaj besede proti jugu in prerokuj zoper gozd poljane na Jugu,

3in reci gozdu na Jugu: Čuj besedo Gospodovo! Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz podnetim ogenj v tebi, ki požre vse zeleno drevje v tebi in vse suho drevje; plamteči ogenj ne bo mogel pogasniti in osmodil bo vse obraze od poldneva do polnoči.

4In vse meso bo videlo, da sem ga podnetil jaz Gospod; ne ugasne.

5Tedaj sem rekel: Ah Gospod Jehova! oni govore o meni: Ali ne govori ta zgolj v prilikah?

6In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

7Sin človečji, obrni obličje proti Jeruzalemu in kapljaj besede proti svetinjam in prerokuj zoper zemljo Izraelovo;

8in reci zemlji Izraelovi: Tako pravi Gospod: Glej, jaz sem zoper tebe in izderem meč iz njegovih nožnic in zatarem v tebi pravične in brezbožne.

9Zatorej, ker zatarem v tebi pravične in brezbožne, pojde meč moj iz svojih nožnic zoper vse meso od poldneva do polnoči.

10In vse meso spozna, da sem jaz, Gospod, potegnil meč svoj iz nožnic njegovih; ne vrne se več.

11Ti pa, sin človečji, zdihuj, kakor da te ledje boli, v bridki bolečini zdihuj vpričo njih.

12In ko ti poreko: Zakaj zdihuješ? odgovôri: Zavoljo govorice, ki prihaja; in kopnelo bo vsako srce in vse roke opešajo in vsak duh omedli in vsa kolena se raztajejo kakor voda. Glej, prihaja in zgodi se to, govori Gospod Jehova.

13Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

14Sin človečji, prerokuj in reci: Tako pravi Gospod: Reci: Meč, meč, nabrušen in zlikan!

15Da napravi klanje, je nabrušen, da se bliska, je zlikan. Ali naj se razveseljujemo? Palica, določena za mojega sina, zaničuje vse drevje.

16Dali so ga zlikati, da se more prijeti v roko. Meč je nabrušen in zlikan, da se da morilcu v roko.

17Vpij in tuli, sin človečji! kajti zoper moje ljudstvo je namerjen, zoper vse kneze Izraelove: meču so izročeni z mojim ljudstvom vred; zato se tolci po stegnih.

18Kajti izkušnja se je naredila; kaj pa, če palice, ki zaničuje vse, ne bode več? govori Gospod Jehova.

19Ti pa, sin človečji, prerokuj in ploskaj z roko ob roko; in dvojen bodi meč, trojen bodi meč, ki smrtno rani; morilni meč, veliki morilni meč je, ki jih obkroža.

20Nameril sem ost meča proti vsem njih vratom, da jim skopni srce in jih mnogo popada. Gorje! narejen je, da se bliska, priostrili so ga za morjenje.

21Mahaj zadaj, na desno, spredaj, na levo, kamorkoli je namerjena ostrica tvoja!

22Pa tudi jaz bom ploskal z roko ob roko, in potolažim srd svoj. Jaz, Gospod, sem govoril.

23Zopet mi pride beseda Gospodova, govoreč:

24In ti, sin človečji, napravi si dva pota, po katerih naj pride meč kralja babilonskega; iz ene dežele naj držita oba; in nariši kažipot, ob začetku pota v mesto ga nariši.

25Napravi pot, da bi prišel meč v Rabo sinov Amonovih in na Judovo v utrjeni Jeruzalem.

26Zakaj kralj babilonski se ustavi ob razpotju, ob začetku tistih dveh potov, da se posvetuje z vedeževanjem: pretresa pšice, vprašuje hišne malike, ogleduje jetra.

27V desnico njegovo pride vedeževanje »Jeruzalem!«, da naj nastavi zidolome, odpre usta, veleč moriti, povzdigne glas z bojnim vpitjem, nastavi zidolome zoper vrata, nanosi nasipe, zgradi obležne utrdbe.

28In zdelo se jim bo, kakor da je lažnivo vedeževanje; s prisego so jim potrdili; a on napelje v spomin krivdo, da bi bili ujeti.

29Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker ste napeljali v spomin krivdo svojo s tem, da so se odkrili prestopki vaši, tako da se vidijo v vseh dejanjih vaših grehi vaši – ker ste prišli v spomin, boste ujeti z roko morilčevo.

30Ti pa, skrunilec svetega, brezbožnik, knez Izraelov, čigar dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec,

31tako pravi Gospod Jehova: Snemite mu pokrivalo z glave, vzemite mu krono! Kar je, ne bode več tako. Nizko bodi povišano in visoko ponižano!

32Uničim, uničim, uničim jo; tudi ta ne bode več – dokler ne pride, kateri ima pravico do nje: njemu jo dam.

33 Jer 49,1–6; Ezk 25,1–7; Am 1,3–15; Zef 2,8–11 Ti pa, sin človečji, prerokuj in reci: Tako pravi Gospod Jehova zastran sinov Amonovih in zastran njih sramotenja, in reci: Meč, meč, izdrt v morjenje, poostren, da požira, da se bliska

34(oni pa vidijo ničemurne prikazni zate, ti prerokujejo laži), da ga denejo na vratove skrunilcem svetega, brezbožnikom, katerih dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec.

35Vtakni ga zopet v nožnice svoje! Tam, kjer si bil ustvarjen, v rojstva tvojega deželi te bom sodil.

36In izlijem srd svoj nadte, ogenj jeze svoje bom pihal zoper tebe; in dam te v roko ljudem živinskim, ki kujejo pogubo.

37Ognju bodeš v jed; kri tvoja bo sredi dežele; ne bo ti spomina več. Zakaj jaz, Gospod, sem govoril.