1 2 Kr 23,36–24,6; 2 Let 36,5–8 V začetku kraljestva Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, je prišla ta beseda od Gospoda, govoreč:
2Tako pravi Gospod: Stopi na dvorišče hiše Gospodove, da govoriš pred vsemi mesti Judovimi, ki se pridejo klanjat v hiši Gospodovi, vse besede, ki ti jih ukazujem govoriti jim; ne odtegni besede.
3Morebiti bodo poslušali ter se odvrnili vsak s svojega hudobnega pota, da mi bode žal hudega, katero jim mislim storiti zavoljo hudobnosti njih dejanj.
4Zato jim porečeš: Tako pravi Gospod: Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo postavil,
5poslušajoč besede služabnikov mojih prerokov, ki jih jaz pošiljam k vam; od ranega jutra jih pošiljam, pa niste še poslušali:
6Joz 18,1; Ps 78,60; Jer 7,12–14gotovo naredim to hišo podobno Silu in to mesto dam v prekletstvo pri vseh narodih na zemlji.
7Slišali pa so duhovniki in preroki in vse ljudstvo Jeremija, govorečega te besede v hiši Gospodovi.
8In zgodi se, ko je Jeremija nehal govoriti vse, kar mu je bil ukazal Gospod govoriti vsemu ljudstvu, da ga zgrabijo duhovniki in preroki in vse ljudstvo, rekoč: Umreti moraš.
9Zakaj si prerokoval v imenu Gospodovem, govoreč: Podobna bode Silu ta hiša in to mesto bo razdejano, da ne bode nobenega prebivalca? In zbiralo se je vse ljudstvo okrog Jeremija v hišo Gospodovo.
10Ko so pa slišali knezi Judovi te besede, pridejo iz hiše kraljeve v hišo Gospodovo in sedejo pri vhodu novih vrat Gospodovih.
11Nato ogovore duhovniki in preroki kneze in vse ljudstvo, rekoč: Smrti vreden je ta mož, kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali na svoja ušesa.
12Tedaj ogovori Jeremija vse kneze in vse ljudstvo in reče: Gospod me je poslal prerokovat zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali.
13Sedaj torej naredite dobra svoja pota in dejanja in poslušajte glas Gospoda, Boga svojega: in žal bode Gospodu zla, katero je izrekel zoper vas.
14Kar se pa tiče mene, glejte, v roki vaši sem, storite mi, kar se vidi dobro in pravo v vaših očeh.
15Vendar vsekakor vedite, če me umorite, nedolžno kri naložite sebi in temu mestu in prebivalcem njegovim; zakaj v resnici me je Gospod poslal, govorit vam na ušesa vse tiste besede.
16Tedaj so rekli knezi in vse ljudstvo duhovnikom in prerokom: Ta mož ni vreden smrti, ker nam je govoril v imenu Gospoda, našega Boga.
17In vstali so nekateri izmed deželnih starešin in govorili vsemu zboru ljudstva, rekoč:
18Mih 3,12Miha iz Moraste je prerokoval v dnevih Ezekija, kralja Judovega, in govoril je vsemu ljudstvu Judovemu takole: Tako pravi Gospod nad vojskami: Sion se bo oral kakor njiva in mesto jeruzalemsko bode groblja in gora te hiše bo z gozdom obrasten grič.
19So li ga kar usmrtili Ezekija, kralj Judov, in ves Juda? Ali se ni bal Gospoda in prosil blagovoljnosti Gospodove? In žal je bilo Gospodu hudega, kar je bil izrekel proti njim. Mi pa hočemo storiti veliko hudobnost zoper duše svoje!
20(In bil je tudi mož, prerokujoč v imenu Gospodovem, Urija, sin Semajev iz Kirjat-jearima; in prerokoval je zoper to mesto in zoper to deželo prav kakor Jeremija.
21In ko je slišal kralj Jojakim besede njegove in vsi mogočniki njegovi in vsi knezi, ga je iskal usmrtiti kralj; to je slišal Urija in se zbal ter je pobegnil in prišel v Egipt.
22Ali poslal je kralj Jojakim nekatere v Egipt, Elnatana, sina Akborjevega, in druge može z njim,
23ki so izpeljali Urija iz Egipta in ga pripeljali pred kralja Jojakima; ta ga je udaril z mečem in vrgel truplo njegovo na grobe preprostega ljudstva.)
24Toda roka Ahikama, sina Safanovega, je bila na strani Jeremiju, da ga niso izdali v roko ljudstva, da bi ga usmrtilo.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.