V Mojzes 29 - Chraska Bible（CHR）

1In Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim je govoril: Sami ste videli vse, kar je Gospod storil vam pred očmi v Egiptovski deželi Faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej deželi njegovi:

2velike izkušnje, ki so jih videle vaše oči, tista znamenja in velike čudeže.

3Toda Gospod vam ni dal srca, da bi umeli, in oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali, do tega dne.

4In vodil sem vas štirideset let po puščavi; oblačilo se ni prestaralo na vas in obuvalo ne raztrgalo na nogah vaših.

5Kruha niste jedli, tudi vina in močne pijače niste pili, da bi spoznali, da jaz sem Gospod, Bog vaš.

64 Mz 21,21–30; 4 Mz 21,31–35In ko ste prišli v ta kraj, Sihon, kralj v Hesbonu, in Og, kralj v Basanu, sta prišla nam nasproti se vojskovat, in smo ju porazili

74 Mz 32,33in zavzeli smo njiju deželo in jo dali v dediščino Rubenskim in Gadskim in polovici Manasejevega rodu.

8Hranite torej besede te postave in jih izpolnjujte, da boste imeli srečo v vsem, kar počenjate.

9Danes stojite vsi pred Gospodom, Bogom svojim, vaši poglavarji, vaši rodovi, vaši starešine in oblastniki, vsi Izraelovi možje,

10vaši otročiči, vaše žene, tudi tujci vaši, ki bivajo v vašem taboru, od tistega, ki seka drva, do njega, ki nosi vodo:

11da vstopite v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, sklepa danes s teboj;

12da te danes potrdi sebi za ljudstvo ter da ti bode za Boga, kakor ti je govoril in kakor je prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

13A ne sklepam te zaveze in te prisege z vami samimi,

14marveč enako z njim, ki tu danes stoji z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor z njim, ki ga danes ni tukaj z nami.

15Kajti veste, kako smo prebivali v deželi Egiptovski in kako smo prešli skozi narode, mimo katerih smo šli,

16in videli ste njih ostude in njih malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi.

17Heb 12,15

Pazite, da ne bo med vami moža ali žene, družine ali rodú, čigar srce se odvrača danes od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom onih narodov; da ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin;

18in čeprav sliši besede te kletve, vendar se blagoslavlja v svojem srcu in govori: Mir mi bode, čeprav živim po zakrknjenosti svojega srca; da naj pogine pijani z žejnim vred.

19Ne bo mu hotel Gospod odpustiti, temveč takrat vzkipi Gospodova jeza in njegova gorečnost proti tistemu možu, in ležala bo na njem vsa kletev, ki je pisana v tej knjigi, in Gospod izbriše njegovo ime izpod neba.

20In Gospod ga odmeni v nesrečo izmed vseh Izraelovih rodov, soglasno z vsemi kletvami zaveze, zapisane v tej knjigi postave.

21In poreče prihodnji rod, otroci vaši, ki nastopijo za vami, in inostranec, ki pride iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je bolno storil Gospod,

221 Mz 19,24.25

ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je Gospod pokončal v jezi in togoti svoji –

23da, vsi narodi poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? kaj pomeni žar te jeze velike?

24Tedaj jim odgovore: Zato, ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je vodil iz dežele Egiptovske,

25in so šli in služili drugim bogovom ter se jim poklanjali, bogovom, katerih niso poznali in katerih jim on ni bil pridelil.

26Zato se je razvnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je pripravil nadnjo vse prekletstvo, ki je pisano v tej knjigi;

27in Gospod jih je izruval iz njih dežele v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.

28Skrivne reči so Gospoda, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj, da bi izpolnjevali vse besede tega zakona.