Job 24 - Chraska Bible（CHR）

1Zakaj ni vnaprej določil Vsemogočni sodnih rokov?

in zakaj ne vidijo, kateri ga poznajo, njegovih sodnih dni?

2 Krivičniki prestavljajo mejnike,

plenijo črede in jih sebi pasejo.

3Osle sirotam odganjajo

in vdovam jemljejo v zastavo vole.

4Ubožce pehajo s cest,

krotki, kar jih je v deželi, se morajo skrivati vsi.

5Glej, kakor divji osli v pustinji

hodijo ubožci na delo svoje, marljivo iščoč plena:

puščava jim daje hrane za njih otroke.

6Na polju žanjejo žito krivičnikovo

in paberkujejo v njegovem vinogradu.

7Nagi leže vso noč, ker nimajo obleke,

in nimajo odeje v mrazu.

8Lijak z gora jih premoči,

in ker nimajo strehe, se oklepajo skalovja. –

9Siroto od prsi trgajo krivičniki,

in kar ima na sebi ubožec, jemljejo v zastavo. –

10Goli hodijo, brez oblačila,

in lačni nosijo bogatinom snope;

11v njih hramih jim morajo delati olje,

tlačijo v tlačilnici in žeje se suše.

12Iz mesta se sliši ječanje umirajočih,

in duša ranjencev vpije.

A Bog tega ne šteje za nepristojnost!

13Drugi pa so sovražniki svetlobe:

njenih potov ne poznajo,

na njenih stezah ne ostajajo.

14Ob jutranjem svitu vstaja razbojnik,

mori ubožca in potrebnega,

in po noči je kakor tat.

15In oko prešuštnikovo čaka, da nastane mrak,

češ: Nobeno oko me ne zagleda,

in krinko si dene na obraz.

16V temi vdirajo v hiše;

po dnevi se zapirajo,

svetlobe ne poznajo.

17Kajti najbolj črna tema jim je vsem jutro,

ker vsak izmed njih je vešč grozotam črne teme.

18Hiter je v teku svojem po površju vodá;

njih delež je preklet na zemlji;

ne hodi več po poti proti vinogradom.

19Suša in vročina odpravita snežnico:

enako šeol tiste, ki so grešili.

20Mati pozabi takega,

črvadi bo dobro teknil,

ne bodo se ga več spominjali;

tako bo strta kakor drevo nepravičnost

21tistega,

ki je plenil nerodovitno, ki ni rodila,

in vdovi ničesar ni storil dobrega.

22 Bog pa z močjo svojo dolgo vzdržuje mogočneže;

marsikateri še vstane, ko je že obupal nad življenjem.

23Bog mu daje varnosti, in on se naslanja nanjo;

toda oči Njegove so nad njih poti.

24Stopijo visoko, a malo le, pa jih ni več;

zvrnejo se, smrt jih pograbi kakor vse druge,

posečeni bodo kakor dozoreli klasovi.

25Ni li tako? Kdo dokaže, da lažem,

in dene v nič govor moj?