Pregovori 24 - Chraska Bible（CHR）

1Ne zavidaj hudobnim ljudem

in ne želi bivati z njimi;

2ker na pogubo misli njih srce

in nadlego govore njih ustnice.

3Z modrostjo se hiša zida

in z umnostjo se utrdi;

4in po znanju se napolnijo hrami

z vsem blagom dragim in prijetnim.

5Mož modri je močan,

in umni mož utrjuje krepkost svojo.

6Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval

in zmago pridobil z množico svetovalcev.

7Previsoka je neumnežu modrost,

pri vratih ne odpre svojih ust.

8Kdor misli kaj hudega storiti,

imenovali ga bodo gospodarja spletk.

9Namera neumnosti je greh

in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

10Če ti srce upade v čas stiske,

majhna je krepost tvoja.

11Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt,

in ustavi jih, ki gredo na morišče!

12Če praviš: Glej, nismo vedeli tega!

– ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to,

in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega?

In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

13Jej med, sin moj, ker je dober,

in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

14spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji:

če si jo dosegel, je zate bodočnost,

in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

15Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče,

ne razdevaj počivališča njegovega!

16Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane,

brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

17Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se,

in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

18da ne zagleda Gospod in ne bo hudo v očeh njegovih

ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

19Ne srdi se zaradi hudodelnikov,

ne zavidaj brezbožnim:

20kajti prihodnosti ne bode hudemu,

brezbožnih svetilnica ugasne.

21Boj se Gospoda, sin moj, in kralja,

in z uporniki se ne druži:

22kajti hipoma vstane njih nesreča,

in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

23Tudi to so izreki modrih:

Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

24Kdor pravi krivičniku: Pravičen si,

klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

25tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost

in pride jim blagoslov dobrega.

26Ustne poljublja,

kdor besede prave odgovarja.

27Opravi zunaj delo svoje

in pripravi si ga na polju,

potem lahko zidaš hišo svojo.

28Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega,

in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

29Ne govôri: Kakor mi je storil, tako mu storim,

vsakemu povrnem po delu njegovem.

30Šel sem mimo polja lenega moža

in mimo vinograda človeka brezumnega:

31pa glej, plevel ga je docela porastel,

s koprivami je bilo pokrito površje njegovo

in kamenena ograja njegova je bila podrta.

32Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal

in, videč to, sem posnel nauk:

33 Prg 6,10.11 Malo zaspati, malo zadremati,

malo roke sklenivši ležati,

34v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje

in potreba tvoja kakor oboroženec.