V Mojzes 32 - Chraska Bible（CHR）

1Poslušajte, nebesa, ker hočem govoriti,

in zemlja naj čuje mojih ust besede!

2Kaplja naj kot dež nauk moj,

pada liki rosa govor moj,

kakor pršica na mlado travo,

kakor moča na zelenjavo,

3kajti oznanjati hočem ime Gospodovo.

Priznajte velikost našemu Bogu!

4 On je Skala, njegovo delo je popolno,

ker vse poti njegove so pravica;

mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem,

pravičen in resničen je.

5Popačeno so ravnali z njim,

ne kot njegovi otroci, madež je na njih:

izprijen rod so in zvit.

6Ali tako povračaš Gospodu,

o neumno in nespametno ljudstvo?

Ni li on oče tvoj, ki si te je pridobil?

On te je naredil in te utrdil.

7Spomni se starodavnih dni,

pomisli na leta minulih rodov!

Vprašaj očeta svojega, on ti oznani,

starce svoje, in ti povedo!

8

z gnusobami so ga dražili v jezo.

17 1 Kor 10,20 Darovali so hudim duhovom, ki niso Bog,

bogovom, ki jih niso poznali,

novim bogovom, ki so pred kratkim nastopili,

ki se jih niso bali vaši očetje.

18Vnemar si pustil Skalo, ki te je plodila,

in Boga mogočnega, ki te je rodil, si pozabil.

19In Gospod je videl, in jih je zavrgel,

vznevoljen nad sinovi in hčerami svojimi.

20Rekel je: Skriti jim hočem obličje svoje,

gledal bom, kaj bode njih konec;

ker so silno popačen rod,

otroci, ki ni v njih nič vere.

21 1 Kor 10,22; Rim 10,19 Razvneli so me s tistim, kar ni Bog mogočni,

dražili so me v jezo z ničemurnostmi svojimi:

tudi jaz jih razvnamem s tistimi, ki niso ljudstvo,

razdražim jih z nespametnim poganskim narodom.

22Kajti ogenj se je vnel po mojem srdu

in bo gorel do najspodnjega pekla,

in požre zemljo z obrodkom njenim

in vžge podstave gorá.

23Nakopičim nadnje nesreče;

pšice svoje uporabim proti njim.

24Obnemorejo od lakote,

požre jih vročica in strupena kuga;

pošljem mednje zobe zverin

in strup tistih, ki se plazijo po prahu.

25Zunaj jih naj mori meč

in v hišah strah,

mladeniča in devico,

dojenca in starca.

26Rekel bi: Razpihnem jih,

izbrišem njih spomin med ljudmi,

27ako bi se ne bal sovražnikove žalitve,

da ne bi njih zatiralci napak umeli,

da ne bi govorili: Naša roka je vzvišena

in Gospod ni vsega tega storil.

28Zakaj narod so, ki si ne zna svetovati,

in razumnosti ni v njih.

29O da bi bili modri, bi bili razumeli to,

pomislili bi bili zadnji konec svoj!

30Kako bi mogel eden poditi jih tisoč

in dva pognati v beg deset tisoč?

Ne li zato, ker jih je prodala njih Skala

in jih sovražnikom izročil Gospod?

31Ni namreč njih skala kakor naša Skala;

sovražniki naši sami naj to presodijo!

32Zakaj njih vinska trta je od trte sodomske

in s poljan Gomorskih:

njih grozdje je strupeno grozdje,

trpke so njih jagode.

33Njih vino je kakor zmajev sline

in grozoviti strup gadov.

34Ni li to shranjeno pri meni,

zapečateno med mojimi zakladi?

35 Rim 12,19; Heb 10,30 Moje je maščevanje, jaz povrnem

ob času, ko jim opolzne noga:

kajti blizu je dan njih pogube,

in kar jim je določeno, pride hitro.

36 Ps 135,14 Zakaj Gospod se potegne za pravdo svojega ljudstva,

in hlapcev svojih se usmili,

ko uvidi, da je pošla njih moč

in da nikogar ni več, ne uklenjenega, ne prostega.

37In poreče: Kje so njih bogovi,

skala, h kateri so pribegali?

38ki so jedli njih žrtev tolstino

in pili njih pitnih daritev vino?

Vstanejo naj in vam pomorejo,

bodo naj vam pokrovitelji!

39Poglejte zdaj, da jaz, jaz sem vedno isti

ter da ni boga zraven mene:

jaz umorim in oživim,

jaz udarim in ozdravim,

in ni ga, ki bi otel iz moje roke.

40Kajti roko svojo dvigam proti nebu

in pravim: Vekomaj živim!

41Kadar nabrusim bliskavi meč svoj

in roka moja seže po sodbi,

se bom maščeval nad nasprotniki svojimi

in povrnem sovražilcem svojim.

42Upijanim pšice svoje s krvjo

in meč moj bo žrl meso –

s krvjo ubitih in ujetih,

z glave vojvod sovražnikovih.

43 Rim 15,10; Raz 19,2 Veselite se, poganski narodi, z ljudstvom njegovim!

zakaj on bo maščeval kri svojih hlapcev

in osveto povrne svojim nasprotnikom,

in izvrši poravnavo za deželo svojo, za ljudstvo svoje.

44In prišel je Mojzes ter govoril vse besede te pesmi na ušesa ljudstvu, on in Jozue, sin Nunov.

45In ko je do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu,

46jim reče: Vtisnite si v srce vse besede, ki vam jih danes izpričujem; zato da zapoveste otrokom svojim, da hranijo in izpolnjujejo vse besede tega zakona.

47Zakaj to ni prazna beseda za vas, marveč to je vaše življenje, in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v zemlji, v katero greste čez Jordan, da jo posedete.

48 4 Mz 27,12–14; 5 Mz 3,23–27 In Gospod je govoril Mojzesu tisti dan, rekoč:

49Pojdi na to gorovje Abarim, na goro Nebo, ki je v deželi Moabski nasproti Jerihu, in poglej deželo Kanaansko, ki jo dam v lastnino sinovom Izraelovim,

50in umri na gori, na katero pojdeš, in boš zbran k svojemu ljudstvu, kakor je umrl Aron, tvoj brat, na gori Horu in je bil zbran k ljudstvu svojemu;

51zato ker sta mi bila nezvesta med sinovi Izraelovimi pri Vodi prepira v Kadesu v Zinski puščavi, ker me nista svetega izkazala sredi sinov Izraelovih.

52Pred seboj boš pač videl deželo, ki jo dajem sinovom Izraelovim, ali tja v deželo samo ne prideš.