Psalmi 78 - Chraska Bible（CHR）

1

in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.

5 5 Mz 4,9; 6,20–25 Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu

in postavil zakon v Izraelu,

kar je zapovedal očetom našim,

da naj jih oznanjajo svojim otrokom.

6Da to spozna naslednji rod,

otroci, ki bodo rojeni,

in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:

7Upanje svoje da naj stavijo na Boga

in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega,

temveč hranijo naj zapovedi njegove.

8 4 Mz 14,1–4; 5 Mz 1,26–32 In ne bodo naj kakor njih pradedje,

rod trdovraten in uporen,

rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega

in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.

9Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi,

so obrnili hrbte ob času bitve.

10Ohranili niso zaveze Božje

in so se branili hoditi po zakonu njegovem,

11pozabivši dejanja njegova

in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.

12 2 Mz 7,8–12,32 Delal je čuda pred njih pradedi

v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.

13 2 Mz 14,21.22 Razklal je morje in peljal jih čez,

in postavil je vode kakor jez.

14 2 Mz 13,21.22 In spremljal jih je z oblakom po dnevi

in vso noč s svetlobo ognja.

15 2 Mz 17,1–7; 4 Mz 20,2–13 Razklal je skale v puščavi

in jih je obilo napojil kakor iz globočin.

16Potoke je izpeljal iz skale

in storil, da so vode tekle doli kakor reke.

17 Vendar so še dalje grešili zoper njega,

upirali se Najvišjemu v pustinji.

18 2 Mz 16,2–15; 4 Mz 11,4–23.31–35 In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem,

so zahtevali jed po svojega srca želji.

19In grdo govoreč zoper Boga, so rekli:

Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?

20Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode,

in potoki so se udrli –

ali bo mogel dati tudi kruha

ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?

21Zato se je Gospod, ko je to slišal, razsrdil,

in ogenj se je vnel zoper Jakoba

in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.

22Ker niso verovali v Boga

in niso upali v rešenje njegovo.

23In vendar je zapovedal oblakom zgoraj

in odprl vrata nebeška,

24 Jn 6,31 in dežil nanje mano za jed

in jim dajal žito nebeško.

25Kruh močnih je jedel človek;

brašna jim je pošiljal dositega.

26Zagnal je vzhodni veter na nebu

in z močjo svojo je pripeljal jug,

27in je dežil nanje meso kakor prah

in kakor morski pesek ptiče krilate,

28metal jih je med njih šotore,

okoli njih prebivališč.

29In jedli so in bili so zelo nasičeni,

in česar so poželeli, jim je prinesel.

30Še se niso iznebili poželenja svojega,

še jim je bila jed v ustih,

31ko je jeza Božja vzplamtela proti njim

in morila med močnimi izmed njih

in pokončavala mladeniče Izraelove.

32Ob vsem tem so še grešili

in niso verovali v čudovita dela njegova.

33Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi

in njih leta v naglici.

34Ko jih je pobijal, tedaj so popraševali po njem,

in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,

35spomnivši se, da je bil Bog njih skala

in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.

36Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali

in z jezikom svojim so se mu lagali,

37 Apd 8,21 a njih srce ni bilo utrjeno pri njem

in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.

38 Žal 3,22–32 Toda on je usmiljen,

odpušča krivico in ne pokončuje;

in mnogokrat je ustavil svoj srd

in ni vnemal vse jeze svoje.

39 Ps 103,14–16 Spominjal se je namreč, da so meso,

sapa, ki gre in se ne vrne.

40 2 Mz 14,10–12; 15,24; 16,2.3; 17,2.3; 4 Mz 11,4–6; 14,1–4; 16,1–3; 17,6.7; 20,2–5; 21,4.5 Kolikokrat so se mu uprli v puščavi,

so ga žalili v samoti!

41Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega

in žalili Svetega Izraelovega.

42Niso se spominjali roke njegove,

ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,

43 Ps 105,27–36 ko je v Egiptu delal znamenja svoja

in čuda svoja na polju Zoanskem.

44 2 Mz 7,17–21 V kri je izpremenil njih potoke,

da niso mogli piti tekočih vod svojih.

45 2 Mz 8,16–20; 2 Mz 7,26–8,2 Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle,

in žabe, ki so jih ugonabljale.

46 2 Mz 10,12–15 In dal je njih sadež cvrčku,

in kobilici, kar so s trudom posejali.

47 2 Mz 9,22–25 Uničil je s točo njih trte

in smokve njih z mrazom.

48Izročil je toči tudi njih živino

in njih črede bliskom.

49Izpustil je nanje jeze svoje žar,

srd in nevoljo in stisko,

celo krdelo angelov nesreče.

50 Prosto pot je napravil svoji jezi,

smrti ni ubranil njih duš

in življenje njih je izročil kugi.

51 2 Mz 12,29 In udaril je vse prvorojence v Egiptu,

prvino moči v šotorih Hamovih.

52 2 Mz 13,17–22; Ps 77,21 Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce,

in vodil jih je kakor čredo po puščavi.

53 2 Mz 14,26–28 In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati,

a njih sovražnike je pokrilo morje.

54 2 Mz 15,17; Joz 3,14–17 Pripeljal jih je do meje svetišča svojega,

gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.

55 Joz 11,16–23 Izgnal je izpred njih obličja narode

in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest

in v njih šotorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.

56 Sod 2,11–15 Vendar so izkušali Boga Najvišjega

in se mu upirali

in pričevanj njegovih se niso držali.

57Temveč obrnili so se

in nezvesto ravnali kakor njih pradedje,

obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.

58Dražili so ga z višavami svojimi

in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.

59Slišal je Bog in se razsrdil,

in Izrael se mu je silno zastudil.

60 Joz 18,1; Jer 7,12–14; 26,6 In zapustil je prebivališče v Silu,

šotor, ki ga je bil postavil med ljudmi.

61 1 Sam 4,4–22 In dal je v sužnost svojo moč

in slavo svojo zatiralcu v pest.

62Izročil je meču ljudstvo svoje

in zoper dedino svojo se je razsrdil.

63Ogenj je požrl mladeniče njegove,

in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.

64Duhovniki njegovi so padli pod mečem,

in vdove njegove niso mogle žalovati.

65Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal,

kakor junak, ki vriska od vina.

66 1 Sam 5,1–6,9 In udaril je sovražnike svoje od zadaj,

sramoto večno jim je naložil.

67Zavrgel je pa šotor Jožefov

in rodu Efraimovega ni izvolil.

68 1 Mz 49,8–10; Ps 132,13 Temveč izvolil je rod Judov,

goro Sionsko, ki jo je ljubil.

69 2 Sam 7,1–29; 1 Kr 6,1–8,66 In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje,

enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.

70 1 Sam 16,11.12; 2 Sam 7,8; 1 Let 17,7 In izvolil je Davida, hlapca svojega,

vzemši ga iz ovčje ograje;

71izza doječih ga je pripeljal,

da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo,

in Izraela, dediščino njegovo.

72Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega

in vodil jih z obilo razsodnostjo svojih rok.