1 ;
oropan sem ostanka svojih let.
11Dejal sem: Ne bom videl Gospoda,
Gospoda v deželi živečih;
ondi, kjer prebivajo mrtvi,
ne bom več ugledal človeka.
12Dom moj je razrušen
in ga nosijo od mene kakor pastirski šotor.
Dotkal sem kakor tkalec življenje svoje;
od statev me je odrezal.
Od dne do noči me boš končal!
13Tolažil sem se do jutra –
kakor lev je zdrobil vse kosti moje.
Od dne do noči me boš končal!
14Kakor lastovka in žerjav sem cvičal,
grulil sem kakor golob.
Koprneče so mi zrle oči kvišku:
O Gospod, v stiski sem, bodi mi porok!
15Kaj naj rečem?
On mi je obljubil in On je tudi izpolnil.
Tiho bom hodil vsa leta svoja
zaradi bridkosti duše svoje.
16O Gospod, ob tem žive ljudje
in vsekakor je v tem življenje duha mojega;
in me ozdraviš in ohraniš v življenju.
17Glej, v mir mi je bilo,
da me je zadela bridkost prebridka;
ali ti si v ljubezni potegnil dušo mojo
iz jame pogube,
kajti vse grehe moje
si vrgel za hrbet svoj.
18 Ps 88,11–13 Saj šeol te ne slavi,
smrt te ne hvali;
ni upanja v zvestobo tvojo
njim, ki se pogrezajo v jamo.
19Živeči, živeči te bo slavil
kakor jaz danes;
oče bo sinom oznanjal
zvestobo tvojo.
20 Gospod je bil pripravljen rešiti me,
zato bomo pesmi moje s strunami peli,
dokler živimo,
v hiši Gospodovi!
21 2 Kr 20,7.8 Izaija pa je bil velel, naj vzemo gručo smokev in jo polože na ulje, in ozdravi.
22Ezekija pa je vprašal: Kaj je znamenje, da pojdem gori v hišo Gospodovo?
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
