1Besede Agurja, Jakejevega sina; preroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:
2Res, nespameten sem, bolj nego drugi,
in umnosti človeške nimam,
3in nisem se učil modrosti
in spoznanja Najsvetejšega nimam.
4Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli?
kdo je zbral veter v pesteh svojih?
kdo je zvezal vode v oblačilo?
kdo je določil vse meje zemlji?
katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime?
Povej, če veš?
5Vsak govor Božji je prečiščen:
on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.
6Ne pridevaj besedam njegovim,
da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.
7Dvojega te prosim,
ne odrekaj mi tega, dokler živim:
8Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene;
ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj,
hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,
9da se ne presitim
in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je Gospod?
ali da ne obubožam in ne kradem
in zlo ne rabim imena Boga svojega.
10Ne črni hlapca pred gospodom njegovim,
da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.
11Je rod, ki kolne očeta svojega
in matere svoje ne blagoslavlja.
12Je rod, ki je čist v svojih očeh,
dasi ni opran nesnage svoje.
13Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči
in trepalnice njegove se povzdigujejo!
14Je rod, čigar zobje so meči
in kočniki njegovi noži,
da požre uboge z zemlje
in potrebne izmed ljudi.
15Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj!
Troje je nenasitno,
in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!
16Grob in maternica neplodna,
zemlja, ki se ne napoji vode,
in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.
17Oko, ki zasmehuje očeta
in zameta pokorščino materi –
izkljujejo krokarji potočni
in požro mladi orli.
18Troje mi je prečudno,
in četvero, česar ne umejem:
19pot orla pod nebom,
pot kače na skali,
pot ladje na morju globokem
in moža pot k dekletu.
20Enako je pot ženske, ki prešuštvuje!
Ona jé, potem si obriše usta
in pravi: Nisem storila krivice.
21Pod trojim se giblje zemlja
in pod četverim, česar ne more prenašati:
22pod hlapcem, ko postane kralj,
in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,
23pod zoprno žensko, ko se omoži,
in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.
24To četvero je majhno na zemlji,
ali modrejše od modrijanov:
25mravlje, ljudstvo slabotno,
vendar znašajo po leti hrano svojo;
26skalni jazbeci, ljudstvo nejako,
vendar si delajo v skalovju hiše svoje;
27kobilice nimajo kralja,
vendar gredó redoma skupaj;
28kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami,
a biva v palačah kraljevih.
29To troje ima lepo hojo,
in četvero lepo stopa:
30lev, junak med živalmi,
ki se nikomur ne umakne;
31z opasanim ledjem konj, tudi kozel,
in kralj, pri katerem je sklicana vojska.
32Če si bil neumen, povzdigujoč sebe,
ali si kaj slabega mislil,
položi roko na usta!
33Kajti stiskanje mleka da maslo
in nos stiskan izpusti kri:
draženje pa rodi prepir.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.