Jeremija 27 - Chraska Bible（CHR）

1 2 Kr 24,18–20; 2 Let 36,11–13 V začetku kraljestva Jojakima, sina Josijevega, kralja na Judovem, je prišla ta beseda Jeremiju od Gospoda, govoreč:

2Tako mi je rekel Gospod: Napravi si spone in jarme ter si jih deni na vrat.

3Nato jih pošlji kralju Edomcev in kralju Moabcev in kralju sinov Amonovih in kralju v Tiru in kralju v Sidonu po poslancih, ki pridejo v Jeruzalem k Zedekiju, kralju Judovemu;

4in vêli jim, da naj sporoče svojim gospodom: Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Povejte gospodom svojim tole:

5Jaz sem naredil zemljo, ljudi in živali, ki so na površju zemeljskem, s svojo veliko krepkostjo in z iztegnjeno ramo svojo; zato jo dajem, komur se mi prav vidi.

6In zdaj sem dal jaz vse dežele v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, hlapcu svojemu, in tudi zveri poljske sem mu dal, da naj mu služijo.

7In služili mu bodo vsi narodi in sinu in vnuku njegovemu, dokler ne pride tudi njegovi deželi čas, ko ga v sužnost spravijo mnogi narodi in veliki kralji.

8Narod pa in kraljestvo, ki ne bo hotelo služiti Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in ne ukloni vratu svojega v jarem kralja babilonskega, tisti narod, govori Gospod, bom kaznoval z mečem in lakoto in kugo, dokler jih ne pokončam z roko njegovo.

9Vi torej ne poslušajte prerokov in vedežev svojih in sanj svojih in zvezdogledov in čarovnikov svojih, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu.

10Kajti laž vam oni prerokujejo, da bi vas spravili daleč od dežele vaše in da vas bom pregnal, da poginete.

11Narod pa, ki ukloni vrat svoj v jarem kralja babilonskega in mu bo služil, pustim v njegovi deželi, govori Gospod, da naj jo obdeluje in prebiva v njej.

12In govoril sem Zedekiju, kralju Judovemu, po vseh teh besedah, rekoč: Vtaknite vratove svoje v jarem kralja babilonskega ter služite njemu in ljudstvu njegovemu, in ohranite si življenje.

13Zakaj hočete umirati ti in ljudstvo tvoje od meča, lakote in kuge, kakor je govoril Gospod o narodu, ki ne bo podložen kralju babilonskemu?

14Ne poslušajte torej besed tistih prerokov, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu; kajti laž vam oni prerokujejo.

15Zakaj nisem jih poslal, govori Gospod, ampak sami prerokujejo v mojem imenu krivo, da vas bom pregnal in da bi poginili vi in preroki, ki vam prerokujejo.

16Tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu sem govoril, rekoč: Tako pravi Gospod: Ne poslušajte besed prerokov svojih, ki vam prerokujejo in pravijo: Glejte, posode hiše Gospodove se skoraj pripeljejo nazaj iz Babilona; kajti laž vam prerokujejo.

17Ne poslušajte jih; služite kralju babilonskemu, da boste živeli! čemu naj pride v razvalino to mesto?

18Če pa so res preroki in če je beseda Gospodova z njimi, naj vendar stopijo pred Gospoda nad vojskami, proseč, da ne pridejo v Babilon posode, ki so ostale v hiši Gospodovi in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu.

19Kajti tako pravi Gospod nad vojskami o templjevih stebrih in o morju in o stojalih in o drugem posodju, kar ga je ostalo v tem mestu,

20ki ga ni vzel Nebukadnezar, kralj babilonski, ko je odpeljaval Jekonija, sinu Jojakimovega, kralja Judovega, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemenitnike z Judovega in iz Jeruzalema;

21da, tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, o tistem posodju, ki je ostalo v hiši Gospodovi in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu:

22V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih, govori Gospod; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.