II Mojzes 7 - Chraska Bible（CHR）

1In Gospod reče Mojzesu: Poglej, postavljam te za boga Faraonu, in Aron, brat tvoj, bode tvoj prerok.

2Ti boš govoril vse, kar ti ukažem, in Aron, brat tvoj, bo govoril Faraonu, da pusti sinove Izraelove iz dežele svoje.

3Apd 7,36Jaz pa zakrknem srce Faraonu in pomnožim znamenja svoja in čudeže svoje v deželi Egiptovski.

4In Faraon vas ne bo poslušal; in položim roko svojo na Egipt in izvedem svoje vojske, svoje ljudstvo, sinove Izraelove, iz Egiptovske dežele z velikimi sodbami.

5In spoznali bodo Egipčani, da sem jaz Gospod, ko iztegnem roko svojo nad Egiptom in izpeljem sinove Izraelove izmed njih.

6Mojzes in Aron sta torej storila tako; kakor jima je ukazal Gospod, tako sta storila.

7In Mojzes je bil osemdeset let star, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila Faraonu.

8In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu, rekoč:

9Ko bo z vama govoril Faraon in rekel: Naredita za sebe kak čudež! tedaj vêli Aronu: Vzemi palico svojo in vrzi jo na tla pred Faraonom; postane naj velika kača!

10In gresta Mojzes in Aron k Faraonu in storita, kakor je ukazal Gospod: Aron je namreč vrgel palico svojo na tla pred Faraonom in pred služabniki njegovimi, in postala je velika kača.

11Tedaj pokliče tudi Faraon modrijane in čarodeje; in napravili so tudi oni, pismouki egiptovski, enako s čarovništvom svojim:

12vsak je vrgel palico svojo na tla, in postale so velike kače; a Aronova palica je požrla njih palice.

13Ali srce Faraonovo se je otrdilo, in ni ju poslušal, kakor je bil govoril Gospod.

14In reče Gospod Mojzesu: Srce Faraonovo je trdo; brani se izpustiti ljudstvo.

15Idi k Faraonu zjutraj, glej, pojde ven k vodi; in stopi mu naproti ob bregu Nilovem, in palico, ki se je izpremenila v kačo, vzemi v roko svojo

16in govori k njemu: Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi s tem naročilom: Odpusti ljudstvo moje, da mi služi v puščavi; in glej, dozdaj nisi poslušal.

17Raz 16,4Tako pravi Gospod: Po tem spoznaš, da sem jaz Gospod: glej, udarim s palico, ki je v roki moji, po vodi, ki je v reki, in izpremenila se bo v kri.

18Ribe pa, ki so v reki, poginejo, in reka se usmradi, in gnusilo se bo Egipčanom piti vodo iz reke.

19In reče Gospod Mojzesu: Vêli Aronu: Vzemi palico svojo in iztegni roko svojo nad vodami v Egiptu, nad njegovimi rekami, nad njegovimi vodotoki, nad njegovimi ribniki in nad vsemi vodnjaki njegovimi, da postanejo kri; in kri bode po vsej deželi Egiptovski, i v lesenih i v kamenitih posodah.

20In storila sta tako Mojzes in Aron, kakor je bil ukazal Gospod: povzdignil je palico in je udaril po vodi v reki, pred očmi Faraonovimi in pred očmi služabnikov njegovih; in vsa voda, kar je je bilo v reki, se je izpremenila v kri.

21In ribe, ki so bile v reki, so poginile, in reka se je usmradila, in Egipčani niso mogli piti vode iz reke; in bila je kri po vsej deželi Egiptovski.

22A pismouki egiptovski so naredili enako s čarovništvom svojim. In srce Faraonovo se je otrdilo in ni ju poslušal, kakor je bil govoril Gospod.

23In obrnil se je Faraon in šel na svoj dom, in niti to mu ni seglo do srca.

24In vsi Egipčani so kopali poleg reke, da dobe pitne vode, zakaj vode iz reke niso mogli piti.

25In preteklo je celih sedem dni, odkar je Gospod udaril reko.

26Tedaj reče Gospod Mojzesu: Idi k Faraonu in mu reci: Tako pravi Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi služi!

27Če se boš pa branil ga izpustiti, glej, udarim vse pokrajine tvoje z žabami.

28In v reki bo kar mrgolelo žab, in izlezle bodo in šle v hišo tvojo in v spalnico in na posteljo tvojo, in v hiše služabnikov tvojih in med ljudstvo tvoje in v peči tvoje in v nečke tvoje;

29tudi na tebe kakor na tvoje ljudstvo in na vse služabnike tvoje bodo prilezle žabe.