IV Mojzes 17 - Chraska Bible（CHR）

1Tedaj ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

2Vêli Eleazarju, sinu Arona duhovnika, naj pobere kadilnice na pogorišču, ogenj pa raztresi tja daleč; kajti posvečene so,

3namreč kadilnice onih grešnikov, ki so grešili zoper duše svoje, in razkuj jih na široke ploče v prevleko oltarja; ker so v njih darovali pred Gospodom, zato so svete, in naj bodo v znamenje sinovom Izraelovim.

4Vzame torej Eleazar, duhovnik, bronaste kadilnice, v katerih so darovali tisti, ki jih je požrl ogenj, in jih razkuje v prevleko oltarja:

5za spomin sinovom Izraelovim, da naj ne pristopa zažigat kadila pred Gospodom noben nepoklicanec, ki ni iz rodu Aronovega, ker bi se mu zgodilo kakor Korahu in družbi njegovi – kakor mu je bil naročil Gospod po Mojzesu.

6A drugi dan je mrmrala vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona, govoreč: Vidva sta usmrtila ljudstvo Gospodovo.

7In zgodi se, ko se je vsa množica zbirala zoper Mojzesa in Arona, da se ozro proti shodnemu šotoru, in glej, oblak ga pokrije in slava Gospodova se prikaže.

8V tem prideta Mojzes in Aron k pročelju shodnega šotora.

9In Gospod ogovori Mojzesa, rekoč:

10Umaknita se izmed te občine, da jih namah pokončam. Tedaj padeta na obličje svoje;

11in Mojzes veli Aronu: Vzemi kadilnico svojo in položi vanjo ognja z oltarja in deni nanj kadila in hitro nesi med občino ter stôri spravo zanje, zakaj jeza je že prišla od Gospoda, šiba že razsaja.

12Aron jo vzame, kakor je Mojzes rekel, in teče med zbor, in glej, šiba je že pokončavala med ljudstvom, in dene vanjo kadila ter stori spravo.

13In stal je med mrtvimi in živimi, in šiba je bila ustavljena.

14Tistih pa, ki so umrli v tem pomoru, je bilo štirinajst tisoč in sedemsto, razen onih, ki so umrli zaradi Koraha.

15In Aron se vrne k Mojzesu k vratom shodnega šotora, in šiba je bila ustavljena.

16In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

17Govori sinovom Izraelovim in vzemi od njih palice, eno za vsako očetovsko hišo, od vseh njih knezov po hišah njih očetov, torej dvanajst palic, in vsakega ime zapiši na palico njegovo.

18Ime Aronovo pa zapiši na palico Levijevo; zakaj ena palica bode za vsakega, ki je glava v očetovski hiši.

19In položi jih v shodni šotor pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

20In zgodi se, da njemu, kogar si izvolim, razcvete palica; tako utolažim in zvalim od sebe mrmranje sinov Izraelovih, s katerim mrmrajo zoper vaju.

21In Mojzes govori to sinovom Izraelovim, in vsi njih knezi mu izroče palice, za vsakega kneza eno, po njih očetovskih hišah, dvanajst palic, tudi Aronova palica je bila med njimi.

22Mojzes pa položi te palice pred Gospoda v šotor pričevanja.

23Heb 9,4In drugi dan pride Mojzes v šotor pričevanja, in glej: palica Aronova za hišo Levijevo je bila v cvetu: pognala je brstje in cvetje in rodila zrele mandlje.

24In prinese Mojzes vse palice izpred Gospoda vsem sinovom Izraelovim, in so jih videli in vsak je prejel palico svojo.

25Gospod pa reče Mojzesu: Palico Aronovo nesi nazaj pred pričevanje, da se ohrani v znamenje za te uporne otroke; da napraviš konec njih mrmranju pred menoj, da ne umrjejo.

26Mojzes stori tako; kakor mu je Gospod zapovedal, tako stori.

27In sinovi Izraelovi ogovore Mojzesa, rekoč: Glej, mrjemo in ginemo, da, mi vsi poginemo!

28Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču Gospodovemu, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?