Žalostinke 2 - Chraska Bible（CHR）

1Kako je pokril Gospod

z gostim oblakom hčer sionsko v jezi svoji!

Iz nebes na zemljo je vrgel

diko Izraelovo

in ni se spomnil podnožja nog svojih

v jeze svoje dan!

2Podrl je Gospod neusmiljeno

vsa prebivališča Jakobova,

v srdu svojem je porušil

trdnjave hčere Judove;

na tla je zvrnil, kakor oskrunjeno je zavrgel

kraljestvo s knezi njegovimi.

3V srditi jezi je zdrobil

vsak rog Izraelov;

umaknil je desnico svojo,

ko je prišel sovražnik,

in požgal je Jakoba kakor ogenj plameneč,

ki vse požira.

4Lok svoj je napel kakor sovražnik,

postavil se je z desnico svojo kakor nasprotnik

in pomoril je vse,

kar je bilo očem drago;

v šotoru hčere sionske

je izlil kakor ogenj togoto svojo.

5Ravnal je Gospod kakor sovražnik:

pokončal je Izraela,

pokončal vse gradove njegove,

razdrl vse trdnjave njegove,

in mnogo je prizadel hčeri Judovi

žalosti in jadikovanja.

6In s silo je podrl kočo svojo kakor plot na vrtu,

porušil je kraj shoda svojega;

Gospod je storil, da se je pozabilo

praznično zborovanje in sobota na Sionu,

in v nevolji jeze svoje je zavrgel

kralja in duhovnika.

7Gospod je zavrgel oltar svoj,

zastudil je svetišče svoje,

v roko sovražnikovo je dal

zidove njenih palač:

hrumeli so v hiši Gospodovi,

kakor da je prazničnega shoda dan.

8 Gospod je sklenil razvaliti

zidove hčere sionske:

potegnil je mersko vrv,

ni umaknil roke svoje, da bi ne pokončal;

in žalovanje je pripravil nasipu in zidu,

oboje žalostno leži skupaj.

9V zemljo so se pogreznila vrata njena,

polomil in zdrobil je zapahe njene;

kralj njen in knezi njeni so med poganskimi narodi,

kjer ni postave,

tudi preroki njeni ne prejemajo več

prikazni od Gospoda.

10Na tleh sede molče

starešine hčere sionske;

s pepelom so si potresli glave,

prepasali se z raševnikom;

na tla povešajo glavo

device jeruzalemske.

11Od solzá mi pešajo oči,

v osrčju mi kipi bridkost,

na zemljo se usipljejo jetra moja

zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega,

ko otročiči in dojenci koprne

po mestnih ulicah.

12Materam svojim govore:

Kje je žito in vino?

ko omedlevajo kakor smrtno ranjeni

po ulicah mestnih,

ko se njih duša izliva

materam v naročje.

13Kaj naj ti izpričam, kak zgled naj ti dam,

o hči jeruzalemska?

Kaj naj primerjam tebi, da te potolažim,

o devica, hči sionska?

Kajti veliko je kakor morje potrtje tvoje,

kdo te more ozdraviti?

14Preroki tvoji so ti videli

prikazni prazne in neslane

ter niso odkrivali krivičnosti tvoje,

da bi bili odvrnili preselitev tvojo v sužnost;

ali videli so zate praznih reči bremena

in takih, zaradi katerih si morala biti odgnana.

15Z rokami ploskajo nad teboj

vsi, ki gredo mimo po potu,

žvižgajo in majejo z glavami

proti hčeri jeruzalemski, češ:

Je li to tisto mesto, katero so imenovali

Dovršenost lepote, Veselje vse zemlje?

16Zoper tebe širijo usta

vsi sovražniki tvoji,

žvižgajo in škripljejo z zobmi,

pravijo: Požrli smo jo!

res, to je tisti dan, ki smo ga pričakovali,

zdaj ga imamo in vidimo!

17 Gospod je storil, kar je sklenil,

izpolnil je govor svoj,

ki ga je sporočil od starodavnih dni.

Rušil je brez milosti

in sovražniku je dal veseliti se nad teboj,

povzdignil je rog neprijateljev tvojih.

18Srce jim vpije h Gospodu.

O zid hčere sionske,

stôri, da teko solze kakor reka

po dnevi in po noči;

ne dovoli si prestanka,

ne počivaj punčica očesa tvojega!

19Vstani, vpij po noči,

ob začetku straž,

izlivaj kakor vode srce svoje

pred obličjem Gospodovim,

povzdiguj k njemu roke svoje

za dušo otročičev svojih,

ki koprne od glada

po vseh ulicah in voglih.

20Ozri se, o Gospod, in glej,

komu delaš tako!

Ali bodo žene jedle sad svoj,

otročiče, ki jih nosijo v naročju?

V svetišču Gospodovem

ali naj moré duhovnika in preroka?

21Na tleh leže po ulicah

dečki in starčki;

device moje in mladeniči moji

so padli od meča,

pomoril si jih v dan jeze svoje,

poklal brez milosti.

22Sklical si kakor na dan prazničnega shoda

strašila moja od vseh strani,

in ni ga bilo, ki bi bil ubežal ali ostal živ

v dan jeze Gospodove;

nje, ki sem jih nosila v naročju in vzredila,

je pokončal sovražnik moj.