II Mojzes 8 - Chraska Bible（CHR）

1In Gospod reče Mojzesu: Vêli Aronu: Iztegni roko s palico svojo nad rekami, nad vodotoki in nad ribniki in stôri, da pridejo žabe nad deželo Egiptovsko.

2In iztegne Aron roko svojo nad vodami Egipta, in žabe so prilezle na dan in pokrile deželo Egiptovsko.

3In storili so pismouki enako s čarovništvom svojim, in izpeljali so žabe nad zemljo Egiptovsko.

4Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona in reče: Prosite Gospoda, da odpravi žabe od mene in ljudstva mojega, in odpustil bom ljudstvo, da daruje Gospodu.

5In Mojzes reče Faraonu: Čast ti bodi pred menoj, da določiš, za kateri čas naj prosim zate in za služabnike tvoje in za ljudstvo tvoje, da se zatró žabe pri tebi in po hišah tvojih, samo v reki naj ostanejo.

6On pa reče: Za jutri. In Mojzes odgovori: Bodi po tvoji besedi, zato da spoznaš, da ni nikogar, kakor je Gospod, naš Bog.

7In zapustijo žabe tebe in hiše tvoje in služabnike tvoje in ljudstvo tvoje, samo v reki ostanejo.

8In odideta Mojzes in Aron izpred Faraona; Mojzes pa je vpil h Gospodu zaradi žab, ki jih je bil poslal nad Faraona.

9In storil je Gospod po besedi Mojzesovi, in poginile so žabe v hišah, v dvorih in na poljih.

10In nagrabili so jih velike grmade, in smrdela je zemlja.

11Ko je pa videl Faraon, da je prišla olajšava, je zakrknil svoje srce in ni ju poslušal, kakor je bil govoril Gospod.

12In Gospod reče Mojzesu: Vêli Aronu: Iztegni palico svojo in udari prah zemlje, in postanejo iz njega komarji po vsej deželi Egiptovski.

13In storila sta tako; Aron namreč iztegne roko s palico svojo in udari prah zemlje, in prišli so komarji na ljudi in na živino; iz vsega prahu zemlje so postali komarji po vsej deželi Egiptovski.

14In pismouki so poskušali isto s čarovništvom svojim, da napravijo komarje, a niso mogli. In bili so komarji na ljudeh in na živini.

15Lk 11,20Pismouki so torej rekli Faraonu: Prst Božji je to! Ali Faraonovo srce se je otrdilo in ni ju slušal, kakor je bil govoril Gospod.

16In Gospod reče Mojzesu: Vstani zjutraj zgodaj in stopi pred Faraona; glej, on pride ven k vodi, in mu reci: Tako pravi Gospod: Izpusti ljudstvo moje, da mi služi!

17Sicer, če ne izpustiš ljudstva mojega, glej, pošljem nad tebe in nad služabnike tvoje in nad ljudstvo tvoje in v tvoje hiše pasje muhe; in hiše Egipčanov bodo polne pasjih muh, pa tudi zemlja, v kateri so.

18In tisti dan izločim deželo Gosensko, ki v njej prebiva ljudstvo moje, da tam ne bode nič muh, zato da spoznaš, da sem jaz Gospod sredi zemlje.

19In postavim znamenje rešitve med svojim ljudstvom in ljudstvom tvojim. Jutri se zgodi to znamenje.

20In Gospod je storil tako; in prišla je množica pasjih muh v hišo Faraonovo in v hiše služabnikov njegovih in nad vso deželo Egiptovsko, in pasje muhe so pokvarile deželo.

21Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona ter reče: Idite, darujte Bogu svojemu tu v deželi!

22In Mojzes odgovori: Ni spodobno, da tako storimo: zakaj gnusobo Egipčanov bi darovali Gospodu, Bogu svojemu; če pa darujemo gnusobo Egipčanov pred njih očmi, ali nas ne bodo kamenali?

23Tri dni hoda pojdemo v puščavo, da darujemo Gospodu, Bogu svojemu, kakor nam bo velel.

24In Faraon reče: Pustim vas torej, da darujete Gospodu, Bogu svojemu, v puščavi, samo ne hodíte predaleč. Molite zame!

25Mojzes pa reče: Glej, grem izpred tebe in prosil bom Gospoda; in jutri popuste pasje muhe Faraona in služabnike njegove in ljudstvo njegovo. Samo da nas Faraon nič več ne vara, ne hoteč odpustiti ljudstva, da daruje Gospodu.

26In šel je Mojzes ven od Faraona ter prosil Gospoda.

27In Gospod je storil po besedi Mojzesovi, in odžene pasje muhe od Faraona, od služabnikov njegovih in od ljudstva njegovega: niti ena ni ostala.

28Ali Faraon je zakrknil srce svoje tudi takrat in ni izpustil ljudstva.