1Da, ob tem mi srce trepeta
in poskakuje s svojega mesta.
2Čujte, čujte glasu Njegovega hrum
in šumljanje, ki prihaja iz ust Njegovih!
3Pod vsa nebesa ga pošilja
in blisk svoj do robov zemlje.
4Za bliskom rjove grom;
On grmi z veličastnim glasom svojim
in ne zadržuje bliskov, ko se čuje glas Njegov.
5Bog mogočni grmi čudovito z glasom svojim,
velike dela reči, ki jih ne razumemo.
6Zakaj snegu veli: Padaj na zemljo!
enako nalivu in silnim ploham svojim.
7Vsakemu človeku zapečati roko,
da bi vsi ljudje spoznali delo Njegovo.
8Tedaj gre zver v svoja skrivališča
in ostaja v svojih brlogih.
9Iz hrama na jugu prihaja vihar,
od severa pa mraz.
10Po dihu Boga mogočnega se naredi mraz
in široke vode se stisnejo.
11Z množino mokrote obtežuje oblake,
daleč razprostira oblake strelonosne.
12Pod Njegovim vodstvom se zasukajo,
da opravijo, karkoli jim zapove,
nad površjem obseljene zemlje,
13bodisi, da jim veli izprazniti se v šibo, če je treba zemlji Njegovi,
ali v dokaz Njegove milosti.
14Čuj to, Job,
stoj in opazuj čudovita dela Boga mogočnega!
15Veš li, kako Bog obtežava oblake svoje
in veli sijati njih svetlobi?
16Umeš li plavanje in valovanje oblakov,
čudovita dela tistega, ki je popoln v znanju?
17Ti, ki ti obleka postane gorka,
kadar jug vleče po zemlji,
18moreš li ti kakor On razpeti nebeški obok,
da trdno stoji kakor zlito zrcalo?
19Poúči nas, kaj naj Mu rečemo?
Mi ne moremo urediti besed zaradi tmine.
20Ali naj se Mu oznani, da hočem govoriti?
Kdo bo li želel, da bo uničen?
21Sedaj sicer ne vidimo luči,
ki na oblake svetlo sije,
a veter potegne in jih očisti.
22Od severa prihaja zlat lesk –
okoli Boga je strašna veličast;
23Vsemogočnega ne moremo doseči,
prevzvišen je v moči;
a v sodbi in v obili pravičnosti nikomur ne dela sile.
24Zato se ga boje ljudje;
on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
