Job 41 - Chraska Bible（CHR）

1Glej, prazno je upanje, da ga dobiš;

saj že njega pogled vrže človeka na tla.

2Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil.

– In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?

3Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti?

Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.

4Ne bom molčal o udih njegovih,

ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.

5Kdo mu odgrne povrhnje oklopje

in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?

6Kdo odpre vrata njegovega obličja?

Okoli zob njegovih je groza.

7Ponos njegov so močni ščiti,

ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.

8Drug z drugim se tesno skladajo,

da še sapica ne pihne skozi nje;

9drug na drugem vise trdno,

med sabo staknjeni, se ne ločijo.

10Kihanje njegovo zažiga svetlobo,

oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.

11Iz ust mu pohajajo goreče bakle,

ognjene iskre se sipljejo iz njih.

12Iz nozdrvi se mu vali dim

kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.

13Sapa njegova razžiga žerjavico,

iz ust pa mu šviga plamen.

14Na vratu njegovem prebiva moč

in strah skače pred njim.

15Podgrlje na telesu mu visi trdno,

tesno se ga oklepa, se ne gane.

16Srce njegovo je trdo kakor kamen,

trdo kakor spodnji kamen mlinski.

17Kadar se vzdigne, se boje močni,

od obupnosti ne dosežejo namere svoje.

18Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem,

tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.

19Za železo se toliko meni kakor za slamo

in za bron kakor za gnil les.

20Nobena pšica ga ne požene v beg,

kameni s prače so mu kakor pleve,

21kiji kakor bilke

in svrčeči sulici se smeje.

22Spodnja stran njegova so ostre črepinje;

kakor mlatilni voz gre čez blato.

23Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu,

da je morje kakor kotel z vročim mazilom.

24Svetlo stezo za sabo dela,

da se kaže kakor glava osivela.

25Na zemlji mu ga ni para,

njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.

26Vse visoko smelo gleda,

kralj je vsem zverem ponosnim.