1Kam je šel ljubi tvoj,
o najlepša med ženami,
kam se je obrnil ljubi tvoj?
Iskati ga hočemo s teboj!
2Ljubi moj je šel doli na vrt svoj,
h gredicam balzamovim,
da bi pasel po vrtih
in trgal lilije.
3Jaz sem ljubega svojega
in ljubi moj je moj,
on pase čredo svojo med lilijami.
4Lepa si, prijateljica moja, kakor Tirza,
milovidna kakor Jeruzalem,
strašna kakor vojske z zastavami.
5Obrni oči od mene,
ker me premagujejo.
Lasje tvoji so kakor čreda koz,
ki ležé po strmini Gileadski.
6Zobje tvoji so kakor čreda ovac,
ki stopajo gori iz kopeli,
katerih vsaka ima dvojčeti
in nerodovitne ni med njimi nobene.
7Senca tvoja so kakor odrezan kos margaranovega jabolka
za pajčolanom tvojim.
8Šestdeset je kraljic
in osemdeset priležnic
in mladenk brez števila.
9A edina je golobica moja, popolna moja;
edinica je materi svoji,
izvoljenka porodnici svoji.
Hčere so jo videle in so jo blagorovale,
tudi kraljice in priležnice in so jo hvalile.
10Kdo je ona, ki prisvitava kakor jutranja zarja,
lepa kakor mesec,
čista kakor sonce,
strašna kakor vojske z zastavami?
11Šel sem doli na orehov vrt,
da si ogledam zelene mladike v dolini,
da pogledam, če dela vinska trta popke,
če cveto margaranova jabolka.
12A preden sem zaznal,
me je posadila duša moja
na krasni voz mojega plemenitega ljudstva.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
