1Gorje jim, ki sklepajo krivične postave, in pisateljem, ki spisujejo nadlogo,
2da izpodrinejo siromake iz pravde in da ugrabijo pravico ubožcem ljudstva mojega, da jim bodo vdove za plen ter da oropajo sirote!
3Kaj boste počeli ob dnevi obiskovanja in ob nevihti, ki pride iz daljave? h komu se zatečete za pomoč? in kam spravite bogastvo svoje?
4Nič drugega vam ne bo mogoče, nego sključiti se med ujetniki in pasti med ubitimi. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je iztegnjena Njegova roka.
5 .
28Pride v Ajat, pojde skozi Migron, pri Mikmasu odloži prtljago svojo;
29preidejo prelaz, veleč: v Gebi bo naše prenočišče! Rama trepeta, Gibea Savlova beži.
30Glasno vpij, hči galimska! Poslušaj, o Lajsa! O ubožica Anatot!
31Madmena beži, prebivalci gebimski so se zbrali, da pobegnejo.
32Še danes se ustavi v Nobu, že zavihti roko svojo proti gori hčere sionske, proti hribu jeruzalemskemu. –
33Glej, Gospod, Jehova nad vojskami, poseka veje z grozno močjo, in tisti, ki so visoke postave, bodo posekani, in prevzetni bodo ponižani;
34in posekal bo gozdno goščavo z železom svojim, in Libanon pade po Veličastnem.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
