1Ako se zasači tat pri vlomu in ga kdo udari, da umrje, ne bodi kriv krvi;
2ako pa mu je že izšlo sonce, bodi sojen zaradi krvi. Tat mora vsekakor povrniti: ako nima ničesar, bodi prodan za svojo tatvino.
3Ako se najde v roki njegovi, kar je ukradel, živo, bodi vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno.
4Če kdo popase njivo ali vinograd in izpusti živino svojo, da naj se pase na njivi drugega, povrne škodo z najboljšim, kar ima na njivi svoji in v vinogradu svojem.
5Ako nastane ogenj in se vname trnje in zgori kopica snopja ali rastoče žito ali polje, mora povrniti, kdor je zažgal.
6Če kdo shrani pri svojem prijatelju denar ali blago, in bode ukradeno iz hiše tega moža: ako se tat najde, mora dvojno povrniti;
7ako tatu ne najdejo, naj se postavi hišni gospodar pred sodnike, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega.
8Ob vsakem poneverjenju, če gre za vola, ali osla, ali ovco, ali obleko ali za katerokoli izgubljeno reč, o kateri se pravi: Moja je, naj pride pravda obeh strank pred sodnike: kogar sodniki spoznajo za krivega, ta naj dvojno plača bližnjemu svojemu.
9Če kdo shrani pri svojem sosedu osla ali vola ali ovco ali kako drugo žival, in ta pogine ali bode poškodovana ali odpeljana, ne da bi kdo videl to:
10prisega Gospodova naj odloči med njima, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega, in lastnik njegov jo sprejme, in oni ne bo dolžan povrniti.
11Ako pa mu je bilo ukradeno, naj povrne lastniku.
12Če je zver raztrgala živinče, naj to prinese v potrdilo; raztrganega mu ni treba povrniti.
13In če si kdo izposodi od svojega bližnjega živino, in bode poškodovana ali pogine v nenavzočnosti gospodarjevi, mu jo mora povrniti,
14ako pa je gospodar zraven, mu je ne povrne: najeta je bila, in vštelo se je v najemščino.
15 5 Mz 22,28.29 Če kdo zapelje devico, ki ni še zaročena, in leži z njo, mora plačati doto in si jo vzeti za ženo.
16Če mu je pa njen oče nikakor noče dati, naj odšteje denarja primerno doti, navadni za device.
175 Mz 18,10.11Čarovnici ne daj živeti.
183 Mz 18,23; 20,15.16; 5 Mz 27,21Kdorkoli leži z živino, mora umreti.
195 Mz 17,2–7Kdor daruje bogovom mimo samega Gospoda, bodi iztrebljen.
20 2 Mz 23,9; 3 Mz 19,33.34; 5 Mz 24,17.18; 27,19 Tujcu ne delaj sile in ga ne tlači, kajti tujci ste bili v deželi Egiptovski.
21Nobene vdove in sirote ne žalite.
22Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje;
23in razvname se jeza moja, in vas pomorim z mečem, da bodo žene vaše vdove in otroci vaši sirote.
243 Mz 25,35–38; 5 Mz 15,7–11; 23,20.21Če denarja posodiš ljudstvu mojemu, ubožcu, ki biva zraven tebe, ne bodi mu kakor oderuh, tudi mu ne naloži obresti.
255 Mz 24,10–13Če sploh prejmeš plašč bližnjega svojega v zastavo, povrni mu ga, preden sonce zaide;
26kajti to je edina odeja njegova, obleka za nagoto njegovo: v čem naj bi spal? In zgodi se, če bo vpil k meni, da ga uslišim, kajti jaz sem milostljiv.
27Apd 23,5Sodnikov ne kolni in kneza ljudstva svojega ne preklinjaj.
28Ne odlašaj darovati od obilosti žita svojega in tekočine svoje. Prvenca izmed sinov svojih daruj meni.
29Enako delaj z govedjo in drobnico svojo: sedem dni naj ostane pri materi svoji, osmi dan jo pa daruj meni.
303 Mz 17,15In sveti možje mi bodite; zato mesa, ki je na polju raztrgano od zveri, ne jejte, temveč ga vrzite psom.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.