II Letopisi 18 - Chraska Bible（CHR）

1In Josafat je imel obilo bogastva in časti. In sklenil je svaštvo z Ahabom.

21 Kr 22,2–35In po nekoliko letih je šel doli k Ahabu v Samarijo. In Ahab je dal zaklati množino ovac in volov za njega in za ljudstvo, ki je bilo z njim, in ga je pregovoril, naj gre z njim v Ramot v Gileadu.

3Reče namreč Ahab, kralj Izraelov, Josafatu, kralju Judovemu: Pojdeš li z menoj v Ramot v Gileadu? On mu odgovori: Hočem biti kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, in pojdemo s teboj v boj!

4In Josafat reče kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo Gospodovo!

5Tedaj skliče kralj Izraelov preroke, štiristo mož, in jim reče: Naj li gremo v boj proti Ramotu v Gileadu, ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, kajti Bog ga da v roko kraljevo!

6A Josafat reče: Ni li tu sicer nobenega preroka Gospodovega, da bi ga povprašali?

7In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati Gospoda, ali jaz ga sovražim, zakaj ne prerokuje mi nikdar dobrega, ampak vsekdar hudo; ta je Mihaj, sin Imlov. Josafat reče: Ne govôri tako, kralj!

8Tedaj pokliče kralj Izraelov dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega!

9Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena. In sedela sta na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi preroki so prerokovali pred njima.

10In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in je govoril: Tako pravi Gospod: S temi boš bodel Sirce, dokler jih docela ne zatareš!

11In vsi preroki so prerokovali tako in govorili: Pojdi gori v Ramot v Gileadu in srečno hodi, kajti Gospod ga da kralju v roko!

12Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej, besede prerokov oznanjajo soglasno kralju dobro, bodi torej beseda tvoja kakor enega iz njih in govôri dobro!

13In Mihaj reče: Kakor res živi Gospod, kar mi poreče Bog moj, to bom govoril.

14In ko pride h kralju, ga vpraša kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovori: Pojdite in srečno hodite! dani vam bodo v roko.

15Kralj mu pa veli: Kolikokrat naj te zarotim, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu Gospodovem?

164 Mz 27,17; Ezk 34,5; Mt 9,36; Mr 6,34On reče: Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru!

17Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Ti li nisem rekel, da mi ne bo prerokoval dobrega nego hudo?

18On reče: Zatorej čujte besedo Gospodovo! Videl sem Gospoda sedečega na prestolu svojem in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici.

19In Gospod je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je svetoval in rekel to in drugi je rekel ono.

20Tedaj pride duh in se postavi pred Gospoda in reče: Jaz ga premotim! In Gospod ga vpraša: S čim?

21Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prerokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stôri tako!

22Sedaj torej, glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov, a Gospod je govoril hudo zoper tebe!

23Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh Gospodov od mene, da s teboj govori?

24Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ!

25Kralj Izraelov pa veli: Vzemite Mihaja in ga peljite nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu,

26in recite: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru!

27A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni Gospod! Še reče: Slišite, ljudje, vsi iz vas!

28Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu.

29In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov, in gresta v boj.

30Kralj sirski pa je zapovedal poveljnikom voz svojih, rekoč: Ne bojujte se zoper malega, ne zoper velikega, temveč zgolj zoper kralja Izraelovega!

31Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Kralj Izraelov je! In zaženo se bojevat zoper njega; Josafat pa zavpije, in Gospod mu je pomogel in Bog jih je odvedel od njega.

32Kajti ko so videli poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega.

33Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Zato veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen.

34A bitka se je razvnela tisti dan; toda kralj Izraelov je stal naslonjen na vozu Sircem nasproti do večera, in ko je sonce zahajalo, je umrl.