II Mojzes 34 - Chraska Bible（CHR）

1 posekajte, –

14kajti drugemu bogu se ne smeš poklanjati, zakaj Gospod, čigar ime je Gorečnik, je goreč Bog; –

15da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, in ko bi nečistovali za svojimi bogovi in darovali bogovom svojim, bi te kdo povabil in ti bi jedel od njih daritve,

16in jemal bi njih hčere za svoje sinove, in njih hčere bi nečistovale za svojimi bogovi in zapeljale sinove tvoje, da nečistujejo za njih bogovi.

172 Mz 20,4; 3 Mz 19,4; 5 Mz 5,8; 27,15Ulitih bogov si ne delaj! –

182 Mz 23,14–19; 5 Mz 16,1–17

2 Mz 12,14–20; 3 Mz 23,6–8; 4 Mz 28,16–25Praznik opresnikov obhajaj! Sedem dni boš jedel opresnike, kakor sem ti zapovedal, določeni čas v mesecu Abibu: kajti meseca Abiba si odšel iz Egipta.

192 Mz 13,2Vse prvorojeno bodi moje, in vsa živina tvoja moškega spola, prvenci govedi in drobnice.

202 Mz 13,13Prvorojeno oslice pa odkupi z jagnjetom, a če ga ne odkupiš, zlomi mu šijnjak. Vsakega prvenca izmed sinov svojih odkupi. In nihče naj se prazen ne prikaže pred obličjem mojim.

212 Mz 20,9.10; 23,12; 31,15; 35,2; 3 Mz 23,3; 5 Mz 5,13.14Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; ob času oranja in ob času žetve počivaj. –

223 Mz 23,15–21; 4 Mz 28,26–31; 3 Mz 23,39–43In praznik tednov obhajaj, prvin žetve pšenične, tudi praznik spravljanja ob koncu leta.

23Trikrat v letu se naj prikažejo vsi moški tvoji pred obličjem Gospoda Jehove, Boga Izraelovega.

24Kajti izženem narode pred teboj in razširim meje tvoje; nihče tudi ne poželi dežele tvoje, ako se pojdeš prikazat pred obličjem Gospoda, Boga svojega, trikrat v letu. –

252 Mz 12,10Ne smeš darovati krvi klalne daritve moje s skvašenim kruhom vred; tudi naj ne ostane daritev praznika pashe čez noč do jutra.

265 Mz 26,2; 5 Mz 14,21Zemljišča svojega prve prvine prinesi v hišo Gospoda, Boga svojega. Kozliča ne kuhaj v mleku matere njegove.

27In Gospod reče Mojzesu: Napiši si te besede, kajti po glasu teh besed sem sklenil s teboj zavezo in z Izraelom.

28In bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči, in kruha ni jedel in vode ni pil. In Gospod je napisal na plošči besede zaveze, desetero besed.

29 2 Kor 3,7–16 In ko je potem šel Mojzes doli z gore Sinajske in je imel tisti dve plošči pričevanja v roki, ko je stopal z gore – ni vedel Mojzes, da se obraz njegov žari, ker je bil govoril z Njim.

30Aron pa in vsi sinovi Izraelovi gledajo Mojzesa, in glej, koža obličja njegovega se žari; in bali so se k njemu približati.

31A Mojzes jih pokliče, in vrnejo se k njemu Aron in vsi knezi občine; in Mojzes je govoril z njimi.

32In potem pristopijo vsi sinovi Izraelovi; in zapove jim vse, kar mu je Gospod govoril na gori Sinaju.

33In ko je Mojzes končal svoj govor z njimi, dene zagrinjalo na obličje svoje.

34Kadar pa je šel Mojzes noter pred obličje Gospodovo z njim govorit, je snel zagrinjalo, dokler ni šel ven; in ko je bil prišel ven, je govoril sinovom Izraelovim, kar mu je bilo ukazano.

35In sinovi Izraelovi so videli obličje Mojzesovo, da se je žarila koža obličja njegovega; in Mojzes je zopet del zagrinjalo na obličje svoje, dokler ni šel noter govorit z Njim.