Pregovori 5 - Chraska Bible（CHR）

1Sin moj, na modrost mojo pazi,

proti umnosti moji nagni uho svoje,

2da obdržiš premišljenost

in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

3Zakaj med cede ustne tujke

in glajša od olja so usta njena.

4Ali njen konec je grenek kakor pelin,

oster kakor dvorezen meč.

5Noge njene gredo v smrt,

v kraj mrtvih držé stopinje njene.

6Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja;

po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

7Sedaj torej, sinovi, poslušajte me

in ne odstopajte od besed mojih ust.

8Daleč od nje hodi svojo pot

in ne bližaj se durim hiše njene,

9da ne bi dal drugim dike svoje

in let svojih grozovitniku;

10da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim

in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

11In ne bi zdihoval ob koncu svojem,

ko se ti posuši meso in telo,

12in govoril: »Kako sem sovražil pouk

in svarjenje je zametalo srce moje!

13Poslušal nisem glasú učiteljev svojih,

ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

14Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči

sredi zbora in občine!«

15Pij vodo iz lastnega vodnjaka

in kar ti priteka iz tvojega studenca!

16Ali naj se ven razlivajo viri tvoji,

po ulicah tvoji potoki?

17Imej jih sam zase,

a ne za tujce s seboj vred.

18Blagoslovljen bodi vrelec tvoj

in veseli se žene mladosti svoje,

19košute predrage, gazele dražestne –!

prsi njene naj te mamijo vsak čas,

vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

20Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko

in bi objemal prsi tuje ženske?

21Kajti pred očmi Gospodovimi so pota vsakega

in on meri vse steze njegove.

22Brezbožnika ujamejo krivice njegove

in vrvi greha njegovega ga bodo držale.

23Umre, ker mu nedostaje pouka,

in v obilosti nespameti svoje bo blodil.