1Ko je pa Abram imel devetindevetdeset let, se prikaže Gospod Abramu ter mu reče: Jaz sem Bog silni, Vsemogočni; neprestano hodi pred menoj in popoln bodi.
2In zavezo svojo naredim med seboj in teboj in pomnožim te presilno.
3Tedaj pade Abram na obličje svoje, in Bog je govoril z njim, rekoč:
4Jaz sem, glej, zaveza moja je s teboj, in oče bodeš množici narodov.
5, zakaj za očeta množici narodov sem te postavil.
6In naredim te rodovitnega presilno, in storim te v narode, in kralji bodo izhajali iz tebe.
7 ji bodi ime.
16Ker blagoslovil jo bom in tudi iz nje ti dam sina; blagoslovil jo bom, da bode mati narodov, kralji ljudstev bodo iz nje.
17Tedaj pade Abraham na obličje svoje in se zasmeje ter pravi v srcu svojem: Bo li sto let staremu se rodil otrok? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila?
18In reče Abraham Bogu: O da bi le Izmael živel pred teboj!
19A Bog veli: Vendar ti pa Sara, žena tvoja, bo rodila sina, in ga imenuj Izaka; in zavezo svojo ustanovitim z njim, da bodi večna zaveza semenu njegovemu za njim.
20A tudi za Izmaela sem te uslišal: glej, blagoslovil sem ga, in ga storim rodovitnega in ga pomnožim presilno; dvanajst knezov bo rodil, in naredim ga za očeta velikega naroda.
21Zavezo svojo pa ustanovim z Izakom, ki ti ga bo Sara rodila o ravno tem času ob letu.
22In nehal se je pogovarjati z njim in šel je Bog gori od Abrahama.
23Tedaj vzame Abraham Izmaela, sina svojega, in vse rojene v hiši svoji in kateregakoli je bil kupil z denarjem svojim: vsakega moškega iz domačih svojih, in še isti dan obreže meso njih kožic, kakor je z njim Bog govoril.
24Imel pa je Abraham devetindevetdeset let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove,
25Izmael pa, sin njegov, trinajst let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove.
26Ravno tisti dan sta bila obrezana Abraham in Izmael, sin njegov.
27In vsi moški hiše njegove, i rojeni doma i kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani z njim vred.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
