Job 10 - Chraska Bible（CHR）

1Duši moji se gnusi življenje;

zato naj tožba moja teče,

govoril bodem v bridkosti duše svoje.

2Rečem Bogu: Ne obsojaj me;

povej mi, zakaj se prepiraš z menoj?

3Ti li dobro de, da tlačiš,

da zametaš rok svojih delo,

s svetlobo pa obsevaš namero brezbožnih?

4Imaš li oči mesene,

ali pa vidiš, kakor človek vidi?

5So li dnevi tvoji kakor dnevi smrtnika,

ali leta tvoja omejena kakor dnevi človeka?

6da vprašuješ tako po krivdi moji

in greh moj zasleduješ,

7dasi veš, da nisem kriv

in da nikogar ni, ki more oteti iz tvoje roke!

8 Ps 119,73; Jer 1,5 Roke tvoje so me upodobile in naredile

vsega, kakor sem kroginkrog –

in sedaj me zatiraš?

9Spomni se vendar, da si me kakor glino napravil,

in hočeš me zopet vrniti v prah?

10Me li nisi kakor mleko ulil

in strdil kakor sir?

11S kožo in mesom si me oblekel,

s kostmi in kitami si me prepletel.

12Življenje in milost si mi daroval

in s svojo skrbjo mi duha varoval.

13A tole si skrival v srcu svojem,

vem, da ti je bilo to v mislih:

14ako bom grešil, da name boš strogo pazil

in krivde moje me ne boš oprostil.

15Ako sem krivično ravnal, gorje mi!

in čeprav bi bil pravičen, si ne upam povzdigniti glave,

nasičen sramote in zroč bedo svojo.

16In ako bi povzdignil glavo, podil me boš kakor lev

in zopet izkazoval čudovito moč svojo na meni;

17vnovič postaviš priče svoje proti meni

in pomnožiš nevoljo svojo zoper mene,

vedno nova krdela in vojske boš pošiljal nadme.

18Zakaj si mi dal priti iz materinega telesa?

Naj bi bil umrl in nobeno oko me ne bi bilo videlo!

19Naj bi bil, kakor bi ne bil živel nikdar,

od materinega telesa naj bi bil prenesen v grob!

20Ni li dni mojih malo?

Odnehaj, obrni se od mene, da se malo razvedrim,

21preden odidem, odkoder se ne vrnem,

v deželo temine in smrtne sence,

22v deželo temnejšo od mraka,

kjer je le senca smrti in nered,

kjer noč najbolj črna se šteje za svetlost.