1Besede Jeremija, Hilkijevega sina, izmed duhovnikov v Anatotu, v deželi Benjaminovi,
2 vidim.
12Tedaj mi reče Gospod: Dobro vidiš; kajti čuval bom nad besedo svojo, da jo izpolnim.
13In prišla mi je beseda Gospodova v drugič, rekoč: Kaj vidiš? In odgovorim: Lonec kipeč vidim, ki mu lice gleda od severa sem.
14Tedaj mi reče Gospod: Od severa pridere tista nesreča nad vse prebivalce te dežele.
15Kajti glej, jaz pokličem vse rodove kraljestev na severu, govori Gospod, in pridejo in postavijo vsak svoj stol ob vhodu v vrata jeruzalemska in zoper vse zidovje njegovo kroginkrog in zoper vsa mesta Judova.
16In izrečem sodbe svoje zoper nje zavoljo vse njih hudobnosti, ker so me zapustili in kadili tujim bogovom in se klanjali delu svojih rok.
17Ti torej si opaši ledja in vstani in jim govôri, karkoli ti velim; ne bodi potrt vpričo njih, da te ne potrem vpričo njih.
18Kajti jaz, glej, te storim danes v trdno mesto in železen steber in bronast zid proti vsej deželi, proti kraljem, knezom in duhovnikom Judovim in proti ljudstvu dežele.
19In borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori Gospod, da te rešim.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
