1Besede Propovednika, sinu Davidovega, kralja v Jeruzalemu.
2Ničemurnost ničemurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!
3Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod soncem?
4Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.
5In sonce vzhaja in sonce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja.
6Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kroži in kroži, in krožitve svoje vedno ponavlja veter.
7Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.
8Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho poslušanja.
9Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod soncem.
10Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred nami.
11Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.
12Jaz, Propovednik, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.
13In obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom: težko opravilo, ki ga je naložil Bog sinom človeškim, da se z njim ukvarjajo.
14Videl sem vse dejanje, ki se godi pod soncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.
15Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.
16 1 Kr 5,9–11 Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja.
17In obrnil sem srce svoje v to, da spoznam modrost in da spoznam nespamet in neumnost: spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.
18Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.