Žalostinke 4 - Chraska Bible（CHR）

1Kako je otemnelo zlato,

se izpremenilo odlično zlato!

Kako je raztreseno kamenje svetišča

po vseh voglih in ulicah!

2Sinovi Siona, predragi,

ki bi jih bilo ceniti z zlatom najčistejšim,

kako se čislajo za vrče prstene,

za izdelek rok lončarjevih!

3Celo šakali ponujajo prsi,

dojé mladiče svoje,

ali ljudstva mojega hči je neusmiljena

kakor noji v puščavi!

4Jezik lepí dojenčku

na nebesu od žeje;

otročiči prosijo kruha,

a ni ga, da bi ga delil.

5Oni, ki so jedli slaščice,

premirajo po ulicah;

oni, ki so bili vzrejeni v škrlatu,

objemajo blato.

6

ker ni poljskega sadú.

10 5 Mz 28,57; Ezk 5,10 Roke žen usmiljenih

so kuhale otroke svoje,

za hrano so jim bili

ob razdejanju hčere ljudstva mojega.

11 Gospod je dopolnil togoto svojo,

srdito jezo svojo je izlil

in ogenj zažgal na Sionu,

ki je požrl podstave njegove.

12Ne bi bili verjeli kralji zemeljski

in vsi prebivalci vesoljnega sveta,

da pride zatiralec in sovražnik

v vrata jeruzalemska.

13 Zgodilo se je zavoljo grehov prerokov njegovih,

krivic duhovnikov njegovih,

ki so prelivali sredi njega

kri pravičnih.

14Kakor slepci so tavali po ulicah,

ognušeni so bili s krvjo,

da se niso hoteli ljudje dotakniti

njih oblačil.

15»Umaknite se, nečisti!« so vpili proti njim,

»umaknite se, umaknite, ne dotaknite se!«

Ko so bežali, so tudi tavali, in med narodi se je govorilo:

Ne smejo več pri nas prebivati!

16Srdito obličje Gospodovo jih je razkropilo,

ne bo jih gledal več.

Na duhovnike se niso ozirali,

starčkom niso prizanašali.

17Še nam oči hirajo v hrepenenju

po prazni pomoči;

z ogledovalnice svoje gledamo

proti narodu, ki ne bo rešil.

18Lové stopinje naše,

da ne moremo hoditi po ulicah svojih.

Bliža se konec naš, dovršujejo se dnevi naši,

da, konec naš je že prišel.

19Hitrejši so bili naši preganjalci

nego orli pod nebom:

po gorah so nas podili,

v puščavi so nas zalezovali.

20Dih življenja našega, maziljenec Gospodov,

je bil ujet v njih jamah;

o katerem smo rekli: V senci njegovi

bomo živeli med narodi.

21Vesêli in raduj se, o hči Edomova,

prebivalka v deželi Uzovi!

Tudi k tebi pride čaša,

upijaniš se in slečeš se do nagega.

22Končana je kazen krivde tvoje, o hči sionska!

ne bo te več vodil v pregnanstvo.

Ozre se v krivico tvojo, o hči Edomova,

odkrije grehe tvoje.