1 Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel: Videli ste vse, kar je Gospod v egiptovski deželi pred vašimi očmi storil faraonu, vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:
2velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže.
3Toda Gospod vam do tega dne ni dal srca, da bi umeli, oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali.
4Štirideset let sem vas vodil po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla na vas in tvoje obuvalo ni razpadlo na nogi.
5Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz Gospod, vaš Bog.
6Ko ste prišli v ta kraj, sta šla proti vam v boj hešbónski kralj Sihón in bašánski kralj Og, pa smo ju pobili.
7Zavzeli smo njuno deželo in jo dali v dedno posest Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu.
8Držite se besed te zaveze in jih izpolnjujte, da boste imeli uspeh pri vsem, kar delate!
Zaveza je resna stvar9Vi vsi stojite danes pred Gospodom, svojim Bogom: vaši rodovni poglavarji, starešine, nadzorniki, vsi Izraelovi možje,
10vaši otroci, vaše žene in tvoj tujec, ki je sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do tistega, ki ti nosi vodo,
11da stopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo zakletev, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,
12da te danes postavi za svoje ljudstvo in da bo on tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.
13Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami,
14ampak tako s tem, ki stoji danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor tudi s tistim, ki ga danes ni tukaj z nami.
15Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi narodov, mimo katerih ste šli.
16Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.
17Naj ne bo med vami moškega ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom tistih narodov. Naj ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin.
18Naj se nihče, ki sliši besede te zakletve, ne blagoslavlja v svojem srcu in naj ne reče: »Srečen bom, čeprav bom hodil v zakrknjenosti svojega srca.« To bi pogubilo namakano in suho hkrati.
19Gospod mu ne bo hotel odpustiti, ampak se bo vnela Gospodova jeza in njegova gorečnost proti temu človeku, in vse prekletstvo, zapisano v tej knjigi, se bo zgrnilo nadenj in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba.
20Gospod ga bo v njegovo nesrečo izločil iz vseh Izraelovih rodov po prekletstvih zaveze, ki je zapisana v tej knjigi postave.
Bog uresničuje grožnje21Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami, in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo rekli, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je udaril Gospod:
22»Vsa zemlja je žveplo in sol in pogorišče; nihče je ne obseja, nič ne poganja, nobena trava ne raste na njej, kakor po razdejanju Sódome in Gomóre, Adme in Cebojíma, ki jih je Gospod razrušil v svoji jezi in srdu.«
23In vsi narodi bodo rekli: »Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?«
24In rekli bodo: »Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele.
25Šli so in služili drugim bogovom in se jim priklanjali, bogovom, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil.
26Zato se je vnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je spravil nadnjo vse prekletstvo, ki je zapisano v tej knjigi.
27V jezi in srdu in veliki togoti jih je Gospod izruval iz njihove zemlje in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.«
28Skrivne reči pripadajo Gospodu, našemu Bogu, kar pa je razodeto, je na veke za nas in za naše sinove, da bi izpolnjevali vse besede te postave.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
