4 Mojzes 31 - Slovenian Standard Version（SSP）

Pohod proti Midjáncem

1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

2»Maščuj se Midjáncem za Izraelove sinove! Potem boš pridružen svojim ljudem.«

3Nato je Mojzes govoril ljudstvu in rekel: »Oborožite izmed sebe može za vojsko! Naj gredo nad Midján, da nad njim opravijo Gospodovo maščevanje.

4Po tisoč iz vsakega Izraelovega rodu jih pošljite v vojno!«

5Izbrali so torej iz Izraelovih tisočnij po tisoč mož iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno.

6In Mojzes jih je poslal, po tisoč iz vsakega rodu, v vojno, in z njimi Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, ki je imel v rokah svete priprave in trobente za zavijanje.

7Šli so v vojno zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, in pobili vse moške.

8Poleg drugih, ki so jih prebodli, so ubili tudi midjánske kralje: Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Bileáma, Beórjevega sina, so ubili z mečem.

9Izraelovi sinovi so odpeljali midjánske žene in njihove otroke kot ujetnike in vzeli kot plen vso njihovo živino in vse črede in vse imetje.

10Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so požgali z ognjem.

11In vzeli so, kar so uropali, in ves plen, ljudi in živino,

12in pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in skupnosti Izraelovih sinov ujetnike in plen in vse, kar so uropali, v tabor na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi.

13Mojzes in duhovnik Eleazar in vsi knezi skupnosti so jim šli iz tabora naproti.

14Mojzes pa se je razjezil nad vojnimi poveljniki, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz vojnega spopada.

15Rekel jim je: »Vse ženske ste pustili pri življenju!

16Glejte, prav te so po Bileámovi besedi zapeljale Izraelove sinove v nezvestobo do Gospoda zaradi Peórja; tako je prišla nadloga nad Gospodovo skupnost.

17Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim!

18Vse otroke ženskega spola, tiste, ki še niso spoznale moškega ležišča, pa pustite živeti!

19Vi se za sedem dni utaborite zunaj tabora; vsi, ki ste koga ubili, in vsi, ki ste se dotaknili kakega umorjenca, se tretji in sedmi dan očiščujte, vi in vaše ujetnice!

20Očistite tudi vsa oblačila in vso opravo iz kože, vse, kar je narejeno iz kozje dlake, vse lesene posode!«

21Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so šli v vojno: »To je zakon postave, ki ga je Gospod zapovedal Mojzesu:

22Samó zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,

23vse, kar sme priti v ogenj, vlecite skoz ogenj, da bo čisto; tudi z očiščevalno vodo naj bo očiščeno. Vse pa, kar ne sme priti v ogenj, vlecite skozi vodo!

24In sedmi dan si operite oblačila, da boste čisti! Potem smete priti v tabor.«

Razdeljevanje plena

25 Gospod je rekel Mojzesu tole:

26»Ti in duhovnik Eleazar in družinski poglavarji skupnosti ugotovite, koliko je ugrabljenega plena, ujetnikov in živine!

27Razdêli plen na pol med bojevnike, ki so šli v vojno, in vso skupnost!

28Poberi pa od bojevnikov, ki so šli v vojno, davek za Gospoda: po eno dušo od petsto ljudi, po eno žival od petsto goveda, oslov in drobnice;

29vzemi to od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju kot prispevek za Gospoda!

30Od polovice plena, ki pripada Izraelovim sinovom, pa vzemi po enega od petdesetih ljudi, po eno od goveda, oslov in drobnice, sploh od vse živine, in jih daj levitom, ki oskrbujejo službo pri Gospodovem prebivališču!«

31Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

32Od uropanega, kar je ostalo od plena, ki so ga uplenili bojevniki, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč glav drobnice,

33dvainsedemdeset tisoč glav goveda,

34enainšestdeset tisoč oslov

35in od ljudi vsega skupaj dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega ležišča.

36Polovica, delež tistih, ki so bili šli v vojno, je znašala tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice;

37davek za Gospoda od drobnice pa je znašal šeststo petinsedemdeset glav;

38dalje šestintrideset tisoč glav goveda, od tega davek za Gospoda dvainsedemdeset glav;

39trideset tisoč petsto oslov, od tega davek za Gospoda enainšestdeset glav;

40in šestnajst tisoč ljudi, od tega davek za Gospoda dvaintrideset duš.

41Mojzes je torej dal davek kot prispevek za Gospoda duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

42Od polovice plena za Izraelove sinove, ki jo je Mojzes ločil od deleža bojevnikov,

43od polovice, ki je pripadla skupnosti – tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice,

44šestintrideset tisoč glav goveda,

45trideset tisoč petsto oslov

46in šestnajst tisoč ljudi –,

47od polovice za Izraelove sinove je torej Mojzes vzel po enega na petdeset ujetih ljudi in tudi od živine in jih dal levitom, ki so oskrbovali službo pri Gospodovem prebivališču, kakor mu je zapovedal Gospod.

48Tedaj so k Mojzesu pristopili poveljniki, ki so bili postavljeni nad tisočnijami vojske, tisočniki in stotniki.

49Rekli so Mojzesu: »Tvoji služabniki so prešteli vse bojevnike, ki so nam podrejeni, in niti eden ne manjka.

50Zato prinašamo kot dar za Gospoda, kar je kdo našel zlatnine: verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da bi pred Gospodom dosegli spravo za svoje duše.«

51Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela od njih zlato, vse umetelne izdelke.

52In vsega zlata, ki so ga tisočniki in stotniki darovali Gospodu kot dar vzdigovanja, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov.

53Bojevniki pa so plenili vsak zase.

54Mojzes in duhovnik Eleazar sta torej vzela zlato od tisočnikov in stotnikov in ga nesla v shodni šotor kot spomin za Izraelove sinove pred Gospodom.