1 Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, da napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil!
2Zjutraj bodi pripravljen in zgodaj stopi na Sinajsko goro; tam se postavi predme na vrhu gore!
3Nihče naj ne gre s teboj in tudi naj se nihče ne prikaže na vsej gori; tudi drobnica in govedo naj se ne paseta nasproti tej gori.«
4Mojzes je izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi. Zjutraj je zgodaj vstal in šel na Sinajsko goro, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel kamniti plošči.
5 Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ob njem ter klical ime Gospod.
6In Gospod je šel mimo njega in klical:
»Gospod, Gospod,
usmiljen in milostljiv Bog,
počasen v jezi
in bogat v dobroti in zvestobi,
7ki ohranja dobroto tisočem,
odpušča krivdo, upornost in greh,
toda nikakor ne oprosti krivde,
ampak obiskuje krivdo očetov
na sinovih
in na sinov sinovih,
na tretjih in na četrtih.«
8Tedaj je Mojzes hitro pokleknil in se priklonil do tal
9ter rekel: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami. Ljudstvo je namreč trdovratno, toda odpústi našo krivdo in naš greh in vzemi nas za svojo lastnino!«
Obnovitev zaveze(23,14–19; 5 Mz 7,1–6; 16,1–17)10Rekel je: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu. In vse ljudstvo, med katerim prebivaš, bo videlo Gospodovo delo; kajti strah vzbujajoče je, kar bom storil s teboj.
11Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amoréjce, Kánaance, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce.
12Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo past v tvoji sredi!
13Temveč podrite njihove oltarje, razbijte spomenike in posekajte njihove svete kole!
14Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime ›Ljubosumni‹, ljubosumen Bog je.
15Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kadar bi se vlačugali s svojimi bogovi in darovali svojim bogovom, bi te vabili in bi jedel od njihove daritve;
16jemal bi njihove hčere za tvoje sinove in njihove hčere bi se vlačugale s svojimi bogovi in zapeljevale tvoje sinove, da bi se vlačugali z njihovimi bogovi.
17Ne delaj si ulitih bogov!
18Praznuj praznik nekvašenega kruha! Sedem dni jej nekvašeni kruh ob določenem času v mesecu abíbu, kakor sem ti zapovedal; kajti v mesecu abíbu si odšel iz Egipta.
19Kar koli prvo odpre materino naročje, je moje; vsak prvi moški mladič tvoje živine, goveda in drobnice.
20Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlômi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti.
In ne prikažite se pred menoj praznih rok!
21Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; počivaj tudi ob času oranja in ob času žetve!
22Obhajaj praznik tednov za prvine pšenične žetve in praznik spravljanja pridelkov ob koncu leta!
23Trikrat v letu naj se vsi tvoji moški prikažejo pred obličjem Gospoda Boga, Izraelovega Boga.
24Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče ne bo zahlepel po tvoji deželi, kadar pojdeš, da se trikrat na leto prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga.
25Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev praznika pashe naj ne ostane do jutra!
26Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga!
Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!«
27Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši te besede, kajti z njimi sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«
28Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. Napisal je na plošči besede zaveze, deset besed.Mojzes se vrne v tabor
29In ko je Mojzes šel s Sinajske gore – obe plošči pričevanja sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore –, Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim.
30Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, koža njegovega obraza je žarela; in bali so se mu približati.
31Mojzes pa jih je poklical in Aron in vsi knezi skupnosti so se vrnili k njemu. Govoril je z njimi.
32Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod z njim govoril na Sinajski gori.
33Ko je nehal govoriti z njimi, si je zagrnil obraz.
34Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, si je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem ko je šel ven, je povedal Izraelovim sinovom, kar mu je bilo zapovedano.
35In Izraelovi sinovi so videli Mojzesov obraz, kako žari koža Mojzesovega obraza. Potem si je Mojzes spet zagrnil obraz, dokler ni šel, da bi govoril z njim.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.