4 Mojzes 17 - Slovenian Standard Version（SSP）

1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

2»Reci Eleazarju, sinu duhovnika Arona, naj pobere kadilnice s pogorišča, ker so posvečene; ogenj pa naj strese proč.

3Kadilnice teh mož, ki so si z grehom zapravili življenje, naj prekujejo, iz njih naredijo kovane kose pločevine in z njimi prevlečejo oltar. Kajti prinašali so jih pred Gospoda in so posvečene. Naj bodo v znamenje Izraelovim sinovom.«

4Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, ki so jih prinesli ti, ki so zgoreli, in prekovali so jih za oltarno prevleko

5v spomin Izraelovim sinovom, naj se nepoklicani, ki ni iz Aronovega potomstva, nikoli ne približa, da bi zažigal kadilo pred Gospodom, da se mu ne zgodi kakor Korahu in njegovi družbi. Eleazar je storil, kakor mu je Gospod naročil po Mojzesu.

Ljudstvo se upre

6Naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih sinov godrnjala čez Mojzesa in Arona. Rekli so: »Pomorila sta Gospodovo ljudstvo.«

7Ko pa se je skupnost zbirala zoper Mojzesa in Arona, sta se obrnila proti shodnemu šotoru in glej, pokril ga je oblak in prikazalo se je Gospodovo veličastvo.

8Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.

9Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

10»Umaknita se iz te skupnosti! Na mah jih bom pokončal.« Tedaj sta padla na obraz.

11Mojzes je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj z oltarja, nanj položi kadilo in hitro nesi k skupnosti, da opraviš spravo zanjo! Kajti prišla je jeza od Gospoda, začela se je kuga.«

12Aron je vzel, kakor je Mojzes naročil, in tekel v sredo občestva in glej, med ljudstvom se je že začela kuga. Naložil je kadilo in opravil spravo za ljudstvo.

13Postavil se je med mrtve in žive in kuga je prenehala.

14Za kugo jih je poleg tistih, ki so umrli zaradi Koraha, umrlo štirinajst tisoč sedemsto.

15Potem se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor; kuga je prenehala.

Aronova palica ozeleni

16 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

17»Govôri Izraelovim sinovom in vzemi od njih dvanajst palic, po eno od vsake očetne hiše, od vseh njihovih knezov po njihovih očetnih hišah! Zapiši ime vsakega na njegovo palico!

18Na Levijevo palico napiši Aronovo ime, kajti na vsakega poglavarja očetne hiše pride po ena palica!

19Polôži jih v shodni šotor pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

20Palica tistega moža, ki ga izberem, bo ozelenela. Tako odpravim od sebe godrnjanje, s katerim vaju nadlegujejo Izraelovi sinovi.«

21Mojzes je govoril Izraelovim sinovom in vsi njihovi knezi so mu izročili vsak po eno palico, po en knez iz vsake očetne hiše, dvanajst palic; tudi Aronova palica je bila med njimi.

22Mojzes je palice položil pred Gospoda v šotoru pričevanja.

23Ko je naslednji dan prišel v šotor pričevanja, glej, je Aronova palica, za Levijevo hišo, zelenela: pognala je brstje, nastavila cvetove in rodila mandeljne.

24Mojzes je prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom. Videli so in vzeli vsak svojo palico.

25Gospod pa je rekel Mojzesu: »Nesi Aronovo palico nazaj pred pričevanje, da se shrani v znamenje za upornike; tako boš napravil konec njihovemu godrnjanju čezme, da ne bodo umrli.«

26Mojzes je to storil; kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil.

27Izraelovi sinovi pa so rekli Mojzesu: »Glej, ginemo, izgubljeni smo, vsi smo izgubljeni.

28Kdor koli se preveč približa Gospodovemu prebivališču, umre. Ali naj vsi pomremo?«