1. Korinčanom 10 - Slovenian Living New Testament（SLNT）

Izrael nam je v svarilo

1Dragi bratje, spomnite se, kaj so doživeli naši bratje, ko so potovali skozi puščavo. Bog jih je vodil v oblaku, ki je šel pred njimi in jih varno prepeljal skozi morje.

2Lahko bi rekli, da je bil to njihov krst. Krstili so se v morju in v oblaku. Šli so pod Mojzesovim vodstvom in so ga s krstom priznali kot svojega voditelja.

3Bog jim je dajal v puščavi na čudežen način vsak dan hrano in pijačo.

4Pili so iz duhovne skale, ki jih je spremljala, a ta skala je bila Kristus.

5Pa vendarle z večino izmed njih Bog ni bil zadovoljen in zato so pomrli v puščavi.

6To naj bi bilo nam v svarilo, da ne bi tudi želeli delati to, kar je hudobno

7ali moliti malike, kot so to delali nekateri med njimi. Sveto pismo poroča o tem takole: “Sedli so, da bi jedli in pili, potem pa so vstali, da bi plesali okrog svojega boga, okrog zlatega teleta.”

8Varujte se tudi, da ne bi tako kot oni, padli v seksualne grehe. Zaradi tega je bilo v enem samem dnevu triindvajset tisoč mož kaznovanih s smrtjo.

9Ne izzivajte Boga. Oni so delali to, pa so prišle strupene kače, ki so jih pikale, da so mnogi pomrli.

10Ne godrnjajte, kakor so godrnjali oni, tako da je Bog poslal svojega angela, da bi jih pomoril.

11Vse, kar se je zgodilo z njimi, je nam za zgled in je zapisano v svarilo nam, ki živimo v teh poslednjih dneh, ko se svet bliža svojemu koncu.

12Bodite previdni! Ravno kadar mislite: “Meni se kaj takega ne more zgoditi!” se posebno varujte.

13Zapomnite si, da hudobna poželenja, ki vas poskušajo zapeljati, niso nekaj novega, nekaj posebnega. Mnogi drugi so se pred vami srečevali z enakimi problemi. Nobena skušnjava ni pretežka. Verjemite, da bo Bog poskrbel, da skušnjava ne bo tako močna, da se ji ne bi mogli upreti. To nam je Bog obljubil in on drži svojo besedo. Kadar Bog pošilja preizkušnje, istočasno kaže tudi način, kako se lahko zoperstavimo.

Gospodova večerja ali služba malikom

14Dragi prijatelji, varujte se, da ne bi častili malikov!

15Saj ste razumni ljudje! Sami presodite, če je tako, kot pravim.

16Kadar molimo, naj bi Bog blagoslovil kelih z vinom, ki ga pijemo pri Gospodovi večerji, ali ne pomeni to, da vsi, ki pri tem sodelujejo, delijo med seboj blagoslov Kristusove krvi? Ko pa lomimo kruh, da bi ga skupaj jedli, ali ne pomeni to, da delimo novo življenje, ki ga je Kristus pridobil za nas, ko je žrtvoval svoje telo na križu?

17Ni pomembno koliko nas je, kajti vsi jemo isti kruh in s tem kažemo, da smo vsi del istega Kristusovega telesa.

18Spomnite se bogoslužja izraelskega ljudstva! Kadar vsi skupaj jedo meso žrtvovane živali, so na ta način vsi združeni z Bogom.

19Kaj vam želim s tem povedati? Ali imajo bogovi in žrtve, katere jim prinašajo nekatera ljudstva, kakšno vrednost?

20Nimajo! “Oni prinašajo svoje žrtve demonom, ne pa Bogu!” Jaz pa ne bi želel, da bi se kdorkoli med vami združil z demonskimi silami.

21Nikakor ne morete istočasno piti in jesti pri Gospodovi mizi in pri mizi hudobnih duhov. Morate se odločiti, s kom se hočete družiti!

22Ali pa nameravamo izzivati Gospoda? Ali si res domišljamo, da smo močnejši od njega?

Delajmo vse Bogu na čast

23“Vse je dovoljeno,” – vendar ni vse koristno. “Vse je dovoljeno,” – ni pa vse za naše dobro.

24Pri tem, kar delate, ne mislite samo na sebe. Mislite predvsem na druge in na to, kaj je dobro zanje.

25Takole delajte: Kupujte meso, ki ga prodajajo na trgu in ne sprašujte, od kod prihaja. Tako ne boste vznemirjali svoje vesti zaradi tega.

26“Zemlja namreč in vse, kar je na njej, je Gospodovo.”

27Če vas povabi k obedu nekdo, ki ni kristjan, pojdite in jejte, kar prinesejo na mizo ter ne sprašujte preveč, da ne bi vznemirjali svoje vesti.

28Če pa bi vam kdo izrecno naglasil: “To meso so žrtvovali malikom!”, ne jejte zaradi tistega človeka, ki vam je to povedal in zaradi njegove vesti.

29V tem primeru so pomembni občutki tega človeka in ne vaši. Zakaj le? Ali naj vest nekoga drugega omeji mojo svobodo?

30Zakaj naj bi me pri tem ovirala vest nekoga drugega, če se Bogu lahko zahvalim za hrano, ki jo uživam?

31Imamo zelo močan razlog, da storimo tako. Vse, kar delamo, naj bi delali na čast Bogu. Tudi če jemo ali pijemo, naj bo to njemu na čast.

32Ne dajajte nobenemu človeku povoda, da bi se spotikal, pa naj gre za Juda ali pripadnika nejudovskega naroda ali za brata v cerkvi.

33To je tudi moje pravilo, po katerem se ravnam. Poskušam biti pošten do vseh v vsakem oziru. Pri tem pa mi ne gre predvsem za samega sebe, ampak za to, da bi se čimveč ljudi rešilo po Jezusu Kristusu.