Rimljanom 10 - Slovenian Living New Testament（SLNT）

1Dragi bratje, vroče si želim in neprestano prosim Boga, da bi moje ljudstvo našlo pravo pot k Bogu.

2Lahko namreč potrdim, da Izraelci goreče in vdano hočejo služiti Bogu, manjka pa jim pravo spoznanje.

3Nočejo priznati, da je Kristus umrl zanje, da bi jih pomiril z Bogom. Namesto tega še vedno poskušajo zaslužiti Božjo naklonjenost s svojimi prizadevanji. Zato zavračajo to, kar jim Bog daje kot dar.

4Kristus je izpolnil zakon in s tem naredil konec sužnjevanju zakonu. Kdor veruje vanj, ga bo Bog sprejel.

5Kdor pa kljub temu hoče obstati pred Bogom na osnovi izpolnjevanja zakonov in običajev, zanj velja to, kar je zapisal Mojzes: “Kdor izpolni vse zahteve zakona, bo živel.”

6Rešitev, ki prihaja po veri, pravi: “Ne reci v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ ”  – da bi tam našel Kristusa in ga privedel. Ali:

7“Kdo bo odšel v podzemlje?” – da bi pripeljal Jezusa od mrtvih.

8Kdor veruje, ve: “Božja beseda mi je zelo blizu; v mojih ustih je in v mojem srcu.” To je namreč beseda o veri v Kristusa, ki jo oznanjujemo.

9Kajti če s svojimi usti priznaš: “Jezus Kristus je Gospod!” in če iz vsega srca veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

10Kdor torej iz vsega srca veruje v Kristusa in svojo vero tudi prizna, ga bo Kristus rešil.

11Bog je dejal že po preroku Izaiju: “Kdor veruje vanj, ne bo pogubljen.”

12Tukaj tudi ni nobene razlike med Judi in ostalimi ljudstvi.

13“Kajti vsakega, ki kliče Gospodovo ime v molitvi, bo rešil.” Izrael ne sprejema tega, kar Bog ponuja.

14Kako pa naj ljudje prosijo Boga za pomoč, če vanj ne verujejo? Kako pa naj vanj verujejo, če o njem nikoli niso slišali? Kako pa naj bi slišali, če jim nihče ni govoril o njem?

15Kako pa naj bi šli in pripovedovali o njem, če jih nihče ni poslal? To je vedel že Izaija in je dejal: “Kako dobrodošel je vsak, kdor oznanja Božje radostno sporočilo!”

16Ne sprejemajo pa vsi tega sporočila o rešitvi, ki o njem slišijo. Zato je prerok Izaija tožil: “Gospod, kdo pa veruje našim besedam?”

17Vendar ostaja pri tem: Da bi mogli verovati, moramo slišati sporočilo; to sporočilo pa prihaja od Kristusa.

18Kako pa je zdaj z Judi? Ali mar niso slišali Božje besede? Vsekakor so jo slišali,

“kajti to sporočilo so oznanjali vsepovsod,

raznesli so ga do konca zemlje.”

19Zdaj pa lahko vprašamo: Ali morda tega sporočila niso razumeli? Da, razumeli so ga, kajti že v Mojzesovem času je Bog dejal:

“Storil bom, da bo moje ljudstvo ljubosumno na ljudi, ki doslej niso bili moji,

prebudil jih bom s tem,

da bom podaril rešitev ljudstvu,

ki me še ne pozna.”

20Pozneje je Izaija večkrat dejal:

“Tisti, ki me niso iskali, so me našli in tisti,

ki niso spraševali po meni, me bodo spoznali.”

21Svojemu ljudstvu pa mora Bog reči:

“Ves dan, neprestano sem iztezal svoje roke k ljudstvu,

ki ne dovoli, da bi mu karkoli rekel

in dela v nasprotju z mojo voljo.”